Na Trgu republike so danes spregovorile mame otrok s posebnimi potrebami, ki opozarjajo, da se že danes soočajo s pritiski, da njihovi otroci ne bi živeli, pa zakon sploh še ni sprejet. Svojih stališč pa, kot pravijo, ne morejo javno predstaviti v medijih, saj jim nihče ne da besede.
Še referendumsko soočenje na javni radioteleviziji se pripravlja na način, ki je po njihovem mnenju neustrezen, saj vsem predlagateljem kampanje ne daje enako možnosti, da predstavijo svoje stališče. Nasprotnike zakona naj bi celo pozivali, naj se svojemu času odpovedo, da bodo lahko preostali nasprotniki zakona lažje predstavili svoje stališče.
Z blokadami se nasprotniki zakona soočajo tudi na družbenih omrežjih.
»Invalidi že danes doživljajo pritiske, invalidi že danes doživljajo zlorabe, invalidi že danes doživljajo sistemsko nasilje,« je jasna Vesna Malenšek, mati Tomaža Planinška, ki je organizator kampanje. Sam se sicer spopada z avtizmom, a zase pravi, da »rad plava, hodi na koncerte, navija na nogometnih tekmah in fotografira.« Odločno nasprotuje zakonu o asistiranem samomoru, o katerem bomo odločali v nedeljo. »Ne maram, da mi kdo reče, da z mano NI EKONOMSKE RAČUNICE. Ne zaupam državi, da mi nekoč ne bodo rekli, da je smrt zame boljša kot življenje. Da je to »pomoč«, ki jo lahko dobim. Da ne bom deležen pritiskov in manipulacij s strani države.«
Danes so se mame otrok, kakršen je Tomaž, zbrale pred Državnim zborom, in opozorile, da se že danes krčijo pravice invalidov in da se jim jemlje dostojanstvo, »ki so ga danes polna usta zagovornikov ZA,« opozori Malenškova, ki zase pravi, da ni ne leva, ne desna. Je pa za življenje svojega sina.
Vse življenje posluša, da otroci s posebnimi potrebami preveč stanejo, preveč potrebujejo in da se seznami invalidov z motnjami za odpis že dogajajo. »15. 6. 2025 je varuh človekovih pravic v Državnem zboru povedal, da so predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve hodili po CSD-jih s seznami, invalidov, seznami, motnjami, seznami za odpis.« Gre za sezname invalidov, ki ne bodo več dobivali podpore. »Ti seznami nas čakajo,« opozorarja.
Vlada pa nam zdaj, namesto dostojnega življenja in dostojnega zdravljenja ponuja dostojno smrt. »In zagotavljam vam, da je to edina storitev, katere pravice se bodo širile. Ker vse ostale se krči. Je to res civilizacijski napredek?« Predlagatelje zakona so opozorili tudi, da javnost zavajajo, ko trdijo, da gre za zakon, ki je namenjen samo terminalno bolnim.
Ob tem izpostavlja še podatek, da je na Nizozemskem 39 oseb z avtizmom ali motnjo v duševnem razvoju šlo v smrt. »Vsi so šli prostovoljno. V resnici pa niso razumeli smrti. Bili so zelo sugestivni. Eden izmed razlogov za smrt je bila izguba osebnega asistenta.«
Malenškova opozarja tudi, da že avtorji zakona sami pravijo, da ne gre samo za telesno bolečino, ampak za »well-being. Preden nam ponujajo smrt, bi morala za to poskrbeti država.« Že danes pa smo glede tega šibki. »Starši invalidov vemo, kaj pomeni, ko si odvisen od komisij in se prebijaš skozi birokracijo, da bi uveljavil kakšno pravico, ki ti pripada. Ko od vrtca naprej poslušamo, da ni sredstev, ko nam ukinjajo terapije.«
Ivana Šošter, mati otroka z Downovim sindromom pa je opozorila, da se je že vse od sedmega meseca nosečnosti morala boriti za sinovo življenje. »Postavili so diagnozo, da bo imel Downov sindrom. To je hud udarec. Zatem pa ponudba: Še je čas, da prekinete. Bila sem v 7. mesecu nosečnosti. Nekatere otroke, ki se v 25. tednu rodijo živi, rešujejo. Moj Alen je imel takrat že 32 tednov.« Če bi se tedaj čustveno zlomila, bi dovolila evtanazijo svojega otroka že pred 27 leti.
»Po samem čudežu sem zdržala pritiske. Dobesedno pobegnila sem s klinike,« nadaljuje. »Danes je ta Alen vrhunski plavalec, ravnokar je prišel s Portugalske, s sedmim pa enajstim mestom v Evropi. Med plavalci z Downovim sindrоmom, je tudi igralec oziroma pevec v operi Vinka Möderndorferja, kjer opozarja na sprejemanje drugačnosti, za njim je že 20 predstav, […] je harmonikaš, že tri mesece samostojno živi v svojem stanovanju, samostojno hodi na avtobus, na delo v delovno enoto v Slovenj Gradcu.«
Kot pravi, je vredno živeti življenje in se zanj boriti, pa naj gre za otroka z downovim sindromom ali žensko, ki preživlja raka, ki jo je prav tako spremljala ob umiranju. Ob tem opozarja, da jo je groza, kam Slovenija drvi s tem zakonom.

Nezadovoljni z obravnavo s strani RTV
Zbrani so opozorili tudi na soočenje, ki bo na TV Slovenija potekalo v četrtek, na katerega so povabljeni vsi organizatorji referendumske kampanje. RTV Se je odločila, da bo čas na soočenju razdelila na polovico, čeprav je nasprotnikov zakona skoraj trikrat več. Kljub temu, da so na RTV Slovenija naslavljali pobude, niso dobili odgovora.
Na RTV Slovenija je sicer splošna praksa, da pri soočenjih čas razdelijo na pol. Podobno je bilo tudi pri drugih referendumih, gre pa za odločitev RTV Slovenija, saj glede referendumske kampanje zakon ne določa na kak način mora RTV Slovenija omogočiti predstavitve stališč. Podrobneje to določa le za volilno kampanjo, ker določa, da morajo imeti vsi kandidati enako časa za predstavitev svojih stališč. Z razliko med parlamentarnimi strankami, za katere je namenjeno dve tretjini časa in neparlamentarnimi strankami in listami, ki imajo na voljo tretjino skupnega časa.
Nasprotniki zakona poročajo tudi o cenzuri na družbenih omrežjih. Na Facebook računu zavovda Dominicus pogosto poročajo o brisanju njihovih objav, X profil Zdravniki PROTI zakonu pa je bil suspendiran. Objave nasprotnikov zakona prijavljajo radikalni levičarski aktivisti. Tako se je pohvalil eden izmed njih:
Male zmage pic.twitter.com/obhI9G3t3Q
— Roni Kordiš (@had) November 17, 2025









Komentirajo lahko naročniki