Dnevi streznitve po volitvah prinašajo intenzivna ugibanja, pa tudi že vse intenzivnejše pogovore predstavnikov strank glede sestave prihodnje slovenske vlade. Gre za verjetno enega najzahtevnejših postopkov sestavljanja vlade doslej, saj volilni izid ni ponudil jasno izoblikovane koalicije.
Možnosti, kako bi se lahko sestavila prihodnja vlada je tako več, a nobena ni sama po sebi umevna, niti sama po sebi zelo verjetna. Ni izključeno niti, da bi še letos imeli predčasne volitve, če se vlada ne bi sestavila. Pogledi sogovornikov, s katerimi za zaprtimi vrati preigravamo možnosti koalicije, na verjetnost predčasnih volitev, pa so zelo različni.
Bo prevladala taktičnost strank, ali osebni interesi posameznikov?
Pobudo za sestavo nove vlade je pričakovano prvi prevzel relativni zmagovalec volitev, Robert Golob, četudi je drugouvrščeno SDS prehitel za manj kot 8.000 glasov. Za jutri je predsednike vseh strank razen SDS povabil na kosilo, kjer bi začeli uvodne pogovore. Udeležilo se ga bodo 4 od 6 stranki, ki so ob Svobodi izvoljene v državni zbor. Brez vabila je ostala SDS, pozno popoldne pa so iz liste NSi, SLS in Fokus sporočili, da vabilo zavračajo.
📌 V zadnjih štirih letih smo bili priča maščevalni in razdiralni politiki vlade, ki je kljub opozorilom teptala in z davki ter predpisi stiskala obrtnike, podjetnike, zdravnike, kmete in vse ostale, ki so pokazali, da želijo delati.
V skupni listi NSi, SLS, FOKUS žal ne vidimo…— NSi (@NovaSlovenija) March 26, 2026
Trenj med Svobodo in NSi enostavno preveč
V NSi o sodelovanju z Robertom Golobom in Svobodo resno niti ne razmišljajo. Pred prejšnjimi volitvami je Golob z njimi opravil le en sestanek, na katerem jim je dal vedeti, da morajo »kazensko« v opozicijo, ker so sodelovali v »fašistični vladi« z Janezom Janšo.
Tudi sicer je med NSi in Svobodo več odprtih front, od kazenskih ovadb štirih poslancev NSi zaradi dela v KNOVS, kjer je neuradno slišati, da gre za politično motiviran proces, kar naj bi neuradno priznavali celo predstavniki Svobode.
Potem je tukaj še zgodba Valentina Hajdinjaka in DARSa, kjer uprava, ki je Hajdinjaka nasledila po izrazito politični liniji zdaj od slednjega zahteva 2,3 milijona evrov. Vzdušje v NSi je tudi sicer jasno, da v vlado, ki je štiri leta aktivno teptala vse, kar je njim pomembno, enostavno ne morejo vstopiti, saj bi s tem izdali podjetnike, delavce, kmete in vse druge, s katerimi so gradili odnos skozi kampanjo in že prej v opoziciji. Stranka je tudi v dobri formi, zato se, kot pravi, predčasnih volitev ne boji.
Svoboda + SD + Demokrati + NSi, koalicija, ki ji jo želi gospodarstvo, a ni realno izvedljiva
Iz vrst gospodarstva, pa tudi diplomacije je zaznati oceno, da bi si v danih razmerah želeli vlado preko pola, ki bi vsebovala štiri stranke, Svobodo in SD na levi, ter Demokrate in NSi, SLS in Fokus na desni.
Ta koalicija bi bila sprejemljiva za večino, a kritično nesprejemljiva za NSi. Svoboda, kot največja stranka, bi dobila mandatarja in ostala na oblasti, SD bi ostal v vladi, v kateri bi se počutil bolje kot v aktualni, Demokrati bi požrli vladavino Goloba, bi bili v vladi in bi imeli koalicijo malo levo, malo desno, kot jo je pred volitvami napovedoval Logar, prisotnost NSi-ja pa bi blažila pritiske nanje. Če bi slučajno Svoboda zamenjala voditelja, kar se zdi malo verjetno, bi bil za Demokrate vstop v tako koalicijo še bistveno lažji.
A tista, ki potegne kratko, bo v tem primeru NSi. Njihovi volivci ne pričakujejo, da gre lista v Golobovo vlado. S tem bi izdali volivce in ustavili trend rasti, ki ga beležijo že zadnjih nekaj volitev. V večinsko liberalni vladi bi težko uveljavili pomembne točke svojega programa, v očeh javnosti pa izpadli kot tisti, ki so prelomili obljubo in se prodali za nekaj stolčkov ter držijo »štango« korumpirani vladi.
NSi z vstopom v takšno koalicijo ničesar bistveno ne pridobi, lahko pa zelo veliko izgubi. Bistveno več, kot če v takšno koalicijo ne gre.
Dilema Demokratov, v vlado z Levico nočejo
Demokrati so zadnje dni niso posebej zgovorni. Rezultat je bistveno nižji od pričakovanj, karte, ki so jim jih dodelili volivci pa šibkejše, kot bi si želeli. Je pa Anže Logar že povedal, da v koalicijo, v kateri bo stranka Levica, sami ne nameravajo vstopiti.
Če NSi lahko udobno počaka razplet dogajanja, ima Logar manj tega »luksuza«. Sam namreč ni poslanec, je pa karierni politik. Dolgoročno bi razvoju stranke v danih razmerah najbolj koristila opozicija, kratkoročno pa ministrska funkcija zanj, ali za Tadeja Ostrca, ki ga zanima resor zdravstva, Logar pa bi postal njegov nadomestni poslanec. Dodatno mora »poskrbeti« vsaj še za Evo Irgl in Tineta Novaka, prav tako nekdanja poslanca, ki sta stavila poslanski karieri na Demokrate, a v DZ nista izvoljena.
Robert Golob: Kako priti do 46 ali zbežati v Bruselj
Med vsemi strankami predčasne volitve najmanj dišijo prav Svobodi. So relativni zmagovalci, ki so postrgali celoten antijanša sentiment. Če ne dostavijo antijanša vlade, se bodo na predčasnih volitvah volivci verjetno obrnili drugam. Posebej, ker jih bodo v naslednjih mesecih udarile računi za Golobove predvolilne bonboniere.
Inflacijo, ki bo posledica naftne krize bodo dvigovale še posledice dviga minimalne plače in zimskega regresa, kot je podražitev vrtcev, domov starejših in drugih dobrin. Maja sledi še šok za zdravstveni sistem.
Svoboda ima s partnerjema iz aktualne koalicije, SD in Levico, skupaj 40 glasov, pri čemer celo SD pravi da apriori v koalicijo ne gre, a je malo verjetno, da bi na koncu ostal zunaj. Morebitna partnerja tako ostajata Demokrati in Resni.ca, kjer pa imajo oboji zadržek s sodelovanjem z Levico. Brez Levice pa z obema, tako Resnico kot Demokrati pridejo do pičlih 46 glasov, zgolj enega večine.
V takšno koalicijo je že v začetku vnesenega precej tveganja, saj gre za zelo raznolike partnerje, sploh Resnica, kot antisistemska stranka, bi se bolje počutila v opoziciji, vsaj prvi mandat, in ob prvi priložnosti iz takšne vlade v opozicijo lahko tudi odkorakala.
Tako Logar kot Zoran Stevanović tudi zavračata Goloba osebno. Sestavo takšne koalicije bi lahko delno, a ne bistveno, olajšal odhod Goloba v Bruselj in zamenjava mandatarskega kandidata. Najresneje se v tem oziru omenja Matej Arčon v tem trenutku.
V kolikor bi Evropska komisija zaradi povezav z UDBO, ki jih je nedavno dokazal Igor Omerza, bi se kot slovenski evropski komisar namreč lahko ponudil Golob, kar se vse resneje omenja med poznavalci zakulisnega dogajanja.
Ne bi pa to bistveno spremenilo razmer v Svobodi, zato bo sodelovanje kogarkoli z desne s to stranko, tudi pod Arčonom, Bojanom Kumorom ali Klemnom Boštjančičem, ki se še omenjata ko morebitna menjava Goloba, težavno.
Janševa koalicija razvoja?
Čeprav vsaj nekaj pogovorov zagotovo poteka, predvsem neformalno, viri iz SDS pravijo, da Janez Janša ta trenutek predvsem čaka, da vidi, ali si bo Robert Golob polomil zobe. Tudi SDS je v dobri kondiciji in si lahko, bistveno bolj kot Svoboda, privošči predčasne volitve. S tega vidika je zaostanek za slabih 8.000 glasov morda celo njim v prid, saj se na koalicijskih pogajanjih ne bodo polomili kot zmagovalci, ampak kot drugouvrščeni.
Skupaj z naravnimi partnerji v NSi, SLS in Fokus imajo 37 glasov. Demokrati sicer niso navdušeni nad vlado Janeza Janše, a rezultati kažejo, da so njihovi volivci bolj desno kot levo usmerjeni, zato lahko špekuliramo, da bi lažje sprejeli vstop v Janševo, kot v Golobovo vlado.
V politično zrelih demokracijah bi se tej koaliciji lahko pridružila še SD in nastala bi lahko stabilna, pro-evropska vlada, ki bi uravnoteževala socialni, liberalni in konservativni vidik. Tudi poslanska skupina SD je precej zmerna. Taka koalicija bi imela udobnih 49 glasov.
A ta možnost je skoraj nepredstavljiva, saj SD apriori zavrača sodelovanje z Janšo. V primeru vstopa v takšno koalicijo bi skoraj zagotovo razpadla, saj radikalnejše levo krilo stranke tega ne bi preneslo, prav tako bi jih uničil medijski stampedo, Nazorjeva ulica, kjer je sedež stranke, pa bi se spremenila v kolesarsko stezo.
Ostane tako samo še Resnica, s katero bi taka koalicija segla do 48 glasov. Nazorsko se Resnica v 80 odstotkih ujame s SDS, tako glede pogleda na davke in podjetništvo, kot tudi pri migracijah in demografiji. Problem je (proruska) zunanja politika in deklarativna, celo notarsko overjena obljuba, da z Janšo v koalicijo ne gredo, SDS pa, za razliko od Svobode, v tem trenutku Janše ne bo menjala.
Resnica kot nadkoalicijski partner po zgledu Levice iz Šarčeve vlade?
Eksplicitno te opcije še niso omenili, a v Resnici nakazujejo, da bi z veseljem prevzeli vlogo Levice iz časa vlade Marjana Šarca, ko v koaliciji uradno niso bili, so pa podpirali vlado iz opozicije. Dokler je niso več. In prav to je skrb obeh morebitnih mandatarjev.
Za Janšo je skoraj gotovo, da se te igre ne bo šel, Golob pa bi v sili morda poskusil tudi kaj takega. Resnice in njene eksplozivnosti nima v vladi, kar vodenje vlade olajša, v opoziciji pa ima še enega rezervnega igralca v obliki Levice. Morda podoben dogovor podpiše celo z obema.
Koalicijo bi tako sestavili Gibanje Svoboda, SD in Demokrati, ki bi v koaliciji imeli 41 glasov, za posamezna glasovanja pa bi se usklajevali z Levico in Resnico, morda projektno celo z NSi.
Vladanje na tak način bi bilo zelo naporno, a bi omogočilo Golobu in SD, da ostaneta v vladi, Demokratom, da dobijo politične funkcije, Resnici pa, da vpliva na politiko, a hkrati ni za nič odgovorna in uradno ne prelomi obljube, saj ne gre v koalicijo z Golobom.
Ta koalicija bi morda ustrezala Resni.ci. za Roberta Goloba bo takšno vladanje zelo naporno, a ostane na oblasti. Za SD je vstop v tako koalicijo tvegan, saj bodo v koaliciji morali sodelovati, in hkrati konkurirati Levici, ki bo v opoziciji izvajala demagogijo, še najbolj tvegana pa je ta igra za Demokrate. Dobili bodo sicer politične funkcije, a dolgoročno izpadli kot sokrivci vseh težav v takšni vladi, ki jih ne bo malo.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki