Čeprav več kot 72 milijonov Evropejcev danes živi “na robu revščine”, revščina v EU nima enotnega obraza, poroča Euronews.
Prag tveganja revščine – določen kot 60 % državnega medianega razpoložljivega dohodka – se med državami razlikuje za več kot šestkrat. Medtem ko je v Bolgariji prag pri 391 evrih na mesec, v Luksemburgu presega 2.500 evrov; v Švici pa se približa 2.600 evrom. V Sloveniji stoji pri 981 evrih.
Eurostat opozarja, da ta kazalnik ne meri dejanske revščine, temveč prikazuje nizke dohodke v primerjavi z drugimi prebivalci iste države. Zato je slika bolj zgodba o neenakosti kot o absolutnem pomanjkanju. Kljub temu pa razlike med severom in jugovzhodom Evrope ostajajo dramatične.
Med večjimi državami ima Nemčija najvišji prag tveganja revščine (1.381 €), sledijo Francija, Italija in Španija. V številnih državah jugovzhodne Evrope pa ta meja ne presega 750 evrov – v Romuniji, Bolgariji in Srbiji celo pade pod 500 evrov. Za družino štirih članov se prag dvigne na več kot 2.200 evrov v EU in več kot 5.400 evrov v Švici.
Če se pragovi preračunajo v standard kupne moči (PPS), se razkoraki nekoliko zmanjšajo, a ostajajo izraziti. V PPS je najnižji prag v Srbiji, najvišji pa v Luksemburgu; med najvišje sodijo tudi Norveška, Švica, Avstrija in Nizozemska.
Tveganje revščine je v EU leta 2024 znašalo 16,2 %, pri čemer je najnižje na Češkem (9,5 %) in najvišje v Turčiji ter Severni Makedoniji. Med velikimi gospodarstvi ima najvišji delež ogroženih Španija, sledijo Italija, Francija in Nemčija. V Sloveniji znaša delež ogroženih 13,2 %.
Evropa tako ostaja celina z visokimi dohodki – a tudi z velikimi razlikami, kjer “revščina” pomeni nekaj povsem drugega v Zürichu kot v Sofiji.
Komentirajo lahko naročniki