Nemčija se sooča s hitrim staranjem prebivalstva, kar ogroža njen pokojninski sistem, zasnovan na medgeneracijskem dogovoru iz leta 1955 pod vodstvom kanclerja Konrada Adenauerja. Sistem je bil zasnovan na predpostavki visoke rodnosti in nizke življenjske dobe, saj so delovno aktivni financirali upokojence. Leta 1962 je enega upokojenca podpiralo šest zaposlenih, danes le še 1,8, trend pa se slabša. Rodnost je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja močno upadla, in ne zadošča nadomestitvi baby boom generacije, rojene med 1950 in 1964, poroča DW.
Po oceni Zveznega statističnega urada bo do leta 2039 tretjina sedanjih zaposlenih upokojena, mlajše generacije pa ne bodo mogle zapolniti vrzeli. To povečuje pritisk na socialni sistem, saj manj prispevalcev podpira več prejemnikov. Ekonomist Stefan Kooths opozarja, da naraščajoče pokojninske dajatve odvračajo tuje naložbe in kvalificirane delavce, kar lahko vodi v gospodarski upad.
Delovni ljudje vsako leto vplačujejo vedno več v pokojninske, zdravstvene in negovalne sklade. Država mora že desetletja vsako leto v pokojninski sklad vplačevati vedno večje zneske davčnih prihodkov, da bi ga ohranila na površju. S približno 100 milijardami evrov na leto je to zdaj eden največjih delov zveznega proračuna.
Rešitve so politično občutljive. Nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW) predlaga nov davek, imenovan »Boomer Soli«, ki bi obremenil premožnejše upokojence z 10-odstotnim prispevkom na pokojninske dohodke. Direktor DIW Marcel Fratzscher meni, da bi morali baby boomerji, ki so imeli manj otrok in niso podaljšali delovne dobe, prevzeti del odgovornosti. Vendar pa je predlog naletel na odpor. Politiki CDU in sindikati opozarjajo, da ne rešuje problema ter ni pravičen.
Komentirajo lahko naročniki