Gospodarstvo potrebuje državo, ki razume, da brez podjetništva ni delovnih mest, ni napredka, ni prihodnosti

V sredo je na Brdu pri Kranju potekal 4. Festival podjetništva, ki se ga je udeležilo rekordno število – več kot 600 vrhunskih podjetnikov in drugih gostov. Dogodek je potekal pod geslom »Kje so naše sanje o ustvarjanju?«
Zaključil se je domoljubno, predvsem pa z vzpodbudo Jana Plestenjaka, da se bomo znali veseliti uspehov drugih Slovencev.

Joc Pečečnik: »Nočemo, da nam kdo nekaj podarja. Potrebujemo le poštene pogoje za delo.«

Predsednik SBC Joc Pečečnik je v svojem govoru izpostavil: »Ko spremljam dogajanje v državi, me že nekaj časa spremlja vprašanje, ki mi nikakor ne da miru: kje so naše sanje o ustvarjanju? Tiste sanje, zaradi katerih smo nekoč tvegali, vstajali zgodaj, delali pozno v noč in verjeli, da lahko s trudom in poštenostjo spreminjamo svet. Ko smo gradili svoje zgodbe, nismo razmišljali o politiki, birokraciji ali davkih. Razmišljali smo o idejah, o ljudeh, o prihodnosti. In v tistih časih so bile sanje dovolj močne, da so nas vodile čez vse ovire.«

 »Danes pa se zdi, kot da smo te sanje nekje izgubili. Ne zato, ker bi pozabili delati, ampak ker nas okolje vse bolj omejuje in potiska v okvirje, ki so za nas pretesni. Ko poslušam podjetnike, čutim neke vrste naveličanost. Ne od dela, ampak od občutka, da smo kljub uspehu vedno znova na udaru. Da se moramo opravičevati, ker nekaj znamo, ker nekaj imamo, ker ustvarjamo.«

»Nočemo, da nam kdo nekaj podarja. Potrebujemo le poštene pogoje, stabilnost, predvidljivost in spoštovanje. Državo, ki razume, da brez podjetništva ni delovnih mest, ni napredka, ni prihodnosti.«

Akrapovič: Hrvati nas prehitevajo

»Hrvaška politika se je v zvezi z gradnjo jedrske elektrarne pričakovano bolj zganila. So precej hitrejši od nas. Bojim se, da nas bodo prehiteli. Dejansko so že izbrali dve območji za gradnjo jedrske elektrarne. Upam, da se bo naša stran premaknila in da bomo mi našo jedrsko elektrarno uspeli narediti prej,« je v zvezi z energetsko oskrbo naše države poudaril podpredsednik SBC Igor Akrapovič.

Brodnjak: Lahko smo med najkonkurenčnejšimi na svetu

»Nekoč je nekdo, ki je vodil vlado, rekel, da bi želel, da bi bila Slovenija med desetimi najkonkurenčnejšimi gospodarstvi na svetu. V zadnjih letih teh ambicij ne slišimo. Jaz pa mislim, da bi lahko bila med petimi, ker je to izvedljivo – z zavestnim pozicioniranjem panog, v katerih imamo naravne konkurenčne prednosti, in s ciljnim, osredotočenim vlaganjem. Prepričan sem, da smo lahko med najkonkurenčnejšimi gospodarstvi na svetu. Potrebujemo zgolj nekaj mikro ukrepov, ne velikih pretresov v družbi,« je izpostavil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Veščine za današnji čas: podjetniški instinkt, možgani in znanje

Popoldne so me presenetili odlični govorci. Kot prvi je spregovoril dr. Zvezdan Pirtošek z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je slikovito prikazal razliko med človeškimi možgani in umetno inteligenco.

Umetna inteligenca je bistveno hitrejša, dela 24 ur na dan brez spanja, nima čustev in dela skoraj brez napak. A na drugi strani človeški možgani potrebujejo le 20 W energije, medtem ko UI potrebuje megavate. Umetna inteligenca ne razume konteksta, medtem ko so možgani prediktivni in predvsem ustvarjajo smisel.

UI ne more nadomestiti človeka, ker nima notranjega opazovalca – zavesti. Nima čustev, zato ne pozna vrednot. UI tudi ne razume humorja, ker ne pozna konteksta, in seveda nima vesti.

Prihodnost je na strani človeštva – ne zato, ker bomo hitrejši, ampak ker bomo čuteči.

Zelo slikovito je spregovoril tudi dr. Željko Ćurić, doktor medicine, psihiater, komunikolog in pogajalec v terorističnih situacijah. Predstavil je razloge, zakaj je danes toliko izgorelosti.

Mnogi pridejo k zdravniku in povedo, kje jih nekaj boli. Večina se ukvarja s simptomi in z njihovim “gašenjem”. Moškim denimo v preteklosti ni bilo dovoljeno čustvovanje, zato se je govorilo, da ne smeš čutiti strahu ipd. Danes pa imamo izbiro – ali pridemo v stik s svojimi čustvi in jih začutimo, ali pa bomo počakali na bolezen in posegli po tabletkah. Prevečkrat pri vodilnih opaža celo uporabo drog.

Družina – osnovna celica podjetniškega znanja in uspeha

V nadaljevanju panela smo prisluhnili trem družinskim podjetnikom, ki so uspešno predali svoja podjetja svojim otrokom. Spoznali smo družino Podkrižnik, ki vodi podjetje Podkrižnik Group, družino Jezeršek, ki vodi Jezeršek gostinstvo, ter družino Šifrar, ki vodi Sibo G.

Jan Plestenjak o domoljubju in pomenu tega, da se veselimo uspeha drugih

Zaključek srečanja je minil s pogovorom z Janom Plestenjakom in Katarino Čas. Plestenjak je presenetil z izjemno globino in razumevanjem ključnih vrednot.

Denimo, začel je z mislijo, da ga čudi, da je na glasbenem področju postal pank “mainstream”. Z Mirkom Mayerjem sva si v publiki takoj namignila, da je podobno tudi na političnem področju, kjer Levica vodi vlado.

Jan se je tudi začudil, kako ga nekateri gledajo postrani, ko si doma v Strunjanu za praznike izobesi zastavo. Ali res ne znamo biti pristno ponosni na svojo domovino?

Omenil je, da se to začne že v osnovni šoli, kjer se učenci ne znajo razveseliti odlične ocene sošolke – raje jo označijo za “piflarko”. Podobno se ne znamo razveseliti uspešnih Slovencev na drugih področjih. Tudi ko je podjetnik uspešen, se hitro najdejo ljudje, ki rečejo: “Je uspešen, ampak …”

Srečanje je odlično zaokrožil Dekliški zbor Gimnazije Kranj, ki je zapel pesem Moja dežela.

Na Brdu pri KR sem se udeležil 4. Festivala podjetništva, kjer smo med drugim prisluhnili zgodbam prenosa lastništva v DRUŽINSKIH podjetjih (Jezeršek, Podkrižnik, Šifrar). Presenetljiv je bil tudi domoljubno obarvan program. Dekliški zbor Gimnazije Kranj je zapel Mojo deželo. pic.twitter.com/OB331A1Edi

— Igor Vovk (@VovkIgor) November 8, 2025