Slovenija bo 1. januarja 2026 uvedla plačevanje vodne pravice za večje porabnike vode, ki imajo vodno dovoljenje. Z novim sistemom bo obveznost prvič doletela okoli 2.500 od 5.500 uporabnikov, od manjših pivovarn in mlekarn do zdravilišč, polnilnic pitne vode ter namakalnih sistemov. Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da gre za izpolnitev zahtev Računskega sodišča in Evropske komisije. Brez tega bi Slovenija lahko ostala brez dela kohezijskih sredstev, trdijo.
Direkcija za vode je v zadnjih dneh uporabnikom poslala informativne izračune, ki v nekaterih primerih predvidevajo več tisoč evrov dodatnih letnih stroškov. To je presenetilo številne male porabnike. Direktorica pivovarne Greengold iz Savinjske doline Marta Rojnik opozarja, da bo obremenitev za njih znašala okoli 3.200 evrov, kar je “enakovredno dvema mesečnima plačama zaposlenih”. Podobno kritični so v Društvu namakalnih naprav, kjer za tri črpališča ocenjujejo strošek na približno 5.000 evrov letno. Kmetje opozarjajo tudi na to, da bi morali plačevati dajatev, četudi namakalni sistemi v posameznem letu ne bi bili uporabljeni.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo zneski za kmete večinoma nizki, za večje namakalne sisteme morda le nekaj deset evrov. Višji stroški pa bodo prizadeli predvsem industrijo. Zbrana sredstva bodo namenjena skladu za vode, ki financira varstvo vodnih virov in zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Kritike so prišle tudi iz opozicije. Poslanec SDS Andrej Kosi je davek označil za “nož v hrbet slovenskemu kmetu”, stranka pa opozarja na dodatno obremenjevanje podeželja. Na Gospodarski zbornici Slovenije zbirajo podatke za pripravo pripomb, saj se na njih obrača vedno več zaskrbljenih podjetij.
Komentirajo lahko naročniki