Kljub skupnim vrednotam in povezani kulturi v Evropi še vedno obstajajo velike razlike v dohodkih med posameznimi državami. Tudi po prilagoditvi za kupno moč – ki nekoliko zmanjša razkorak – ostajajo razlike občutne, poroča Euronews.
Po podatkih za leto 2024 znaša mediani ekvivalentni neto dohodek – kazalnik, ki meri tipičen dohodek na osebo po davkih in glede na velikost gospodinjstva – med 34 evropskimi državami od 3.075 € v Albaniji do 50.799 € v Luksemburgu.
V Evropski uniji je najnižji dohodek v Bolgariji (7.811 €), medtem ko povprečje EU znaša 21.582 €. Na vrhu lestvice so poleg Luksemburga še Švica in Norveška, sledijo Danska, Avstrija, Irska, Nizozemska in Belgija z dohodki med 30.000 in 35.000 €. Nadpovprečno se uvrščajo tudi Finska, Nemčija, Švedska in Francija.
Na dnu lestvice so Severna Makedonija, Turčija in Črna gora, znotraj EU pa se Bolgariji z nizkimi dohodki pridružujeta Madžarska in Romunija, obe pod 10.000 €.
Slovenija je z dohodki 19.620 € malce pod EU povprečjem 21.582 €.
Podatki razkrivajo izrazit razkorak med bogatejšim Zahodom in Severom ter revnejšim Vzhodom in Jugom Evrope. Razlika med Luksemburgom in Bolgarijo presega 40.000 €.
Pri prilagoditvi dohodkov na standard kupne moči (PPS) se razkorak nekoliko zmanjša, a še vedno ostaja velik. Razpon se giblje od 5.098 enot v Albaniji do 37.781 enot v Luksemburgu, povprečje EU pa znaša 21.245 enot. Madžarska ima z 11.199 enot najnižjo vrednost med članicami EU.
V nominalnih vrednostih je razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi državami EU približno 43.000 €, v PPS pa okrog 26.500 enot.
Države, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, se ob upoštevanju kupne moči uvrstijo bolje, saj so cene življenjskih potrebščin tam nižje. Med “velikimi štirimi” državami EU ostajata Nemčija in Francija nad evropskim povprečjem, Italija in Španija pa tik pod njim.
Tudi ob upoštevanju kupne moči je Slovenija z 21.572 enot blizu evropskega povprečja – tokrat malce nad njim.
Kljub zmanjšanju razlik ob upoštevanju kupne moči Evropa še naprej ostaja celina dveh hitrosti — kjer bogatejši sever in zahod presegata jug in vzhod, razlike pa ostajajo trdovratno zakoreninjene v strukturi gospodarstev in zgodovinskem razvoju.
Komentirajo lahko naročniki