S prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije je Danska ponovno odprla razpravo o predlogu uredbe o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok (CSAR – znano tudi kot Chat Control), ki v trenutni obliki predvideva uvedbo vsesplošnega pregledovanja sporočil zasebnih komunikacij. Pobuda, ki je v pogajanjih več mesecev mirovala zaradi nesoglasij med državami članicami, se zdaj pod vodstvom Danske vrača na dnevni red.
Saga omenjene uredbe izhaja iz Direktive o zasebnosti v elektronskih komunikacijah, ki jo je EU leta 2021 začasno spremenila, tako da je ponudnikom e-pošte in komunikacijskih storitev dovolila pregledovanje sporočil z namenom odkrivanja gradiva spolnih zlorab otrok. Takrat je šlo za prostovoljno preverjanje, ki ni vplivalo na šifrirana sporočila. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pa je maja 2022 predstavila nov predlog uredbe, ki bi uvedel množični nadzor za vse komunikacijske aplikacije in hkrati posegel v end-to-end šifriranje, saj bi bilo vsako sporočilo pred šifriranjem potrebno pregledati.
Evropski parlament je o prvi verziji uredbe že odločil proti, vendar je ta pripotovala nazaj pred svet EU v nekoliko spremenjeni obliki, kjer bi namesto vseh sporočil morali pregledovati vsaj slike, video vsebine in povezave. Za nadaljevanje procesa potrebuje predlog kvalificirano večino v svetu EU, kar pomeni vsaj 55 % vseh držav članic (15 držav), ki morajo predstavljati najmanj 65 % celotnega prebivalstva EU. Trenutna težava za uredbo je drugi pogoj, saj držav podpornic je 15, a te trenutno predstavljajo le malce več kot 53 % prebivalstva. Preseči drugi pogoj pomeni prepričati Nemčijo, ki je do trenutnega predloga zadržana, njena podpora bi bila lahko zagotovljena šele ob morebitnih spremembah uredbe. Slovenija je med trenutno neopredeljenimi, saj je na zadnjem zasedanju sveta ministrov EU-ja za pravosodje in notranje zadeve bila vzdržana.
V primeru, da uredba uspe v svetu EU, jo čaka še iskanje večine v Evropskem parlamentu. Po poročanju portala fightchatcontrol.eu, je vsaj 100 evropskih poslancev že opredeljenih proti trenutni uredbi. Med slovenskimi evropskimi poslanci je podpora vprašljiva, saj sta se tako Branko Grims kot Matjaž Nemec jasno opredelila proti uredbi. Grims je ob tem poudaril, da »če bi predlagatelji dejansko želeli zaščititi otroke, bi predlagali drugačne, učinkovite, usmerjene rešitve, ki ne bi pomenile kršitve temeljnih človekovih pravic vsem in vsakomur v EU […]. Odločno proti!« Podobno kritično stališče je zavzel tudi Nemec, ki »odločno nasprotuje nekaterim predlogom, zlasti uvedbi vsesplošnega nadzora zasebne elektronske komunikacije med uporabniki, ki krši pravico do digitalne zasebnosti in ustvarja nevaren precedens za digitalni nadzor v EU«.
Predlagana uredba je nevarna, predvsem zato, ker odpira vrata množičnemu nadzoru, tako da vsak poslani zasebni pogovor bi lahko postal predmet pregleda. Še huje, posegla bi tudi v šifriranje, ki je temelj varne in zasebne komunikacije. S tem bi se vsem uporabnikom oslabila osnovna zaščita pred zlorabami in vdori. Takšni ukrepi niso le neučinkoviti, kot opozarjajo tudi strokovnjaki s področja zaščite otrok, temveč so tudi pravno sporni. Uredba bi namreč posegla v temeljno pravico do zasebnosti, zapisano v 7. in 8. členu Listine EU o temeljnih pravicah ter v 35. členu slovenske ustave. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da bi Evropska unija s tem postavila nevaren precedens za množični nadzor, ki bi ga druge države zlahka uporabile kot izgovor za vzpostavitev še bolj vsiljivih sistemov nadzora nad lastnimi državljani.
Upam, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci. Prav oni bodo odločali, ali bo uredba sprejeta v katerikoli obliki ali ne. Zato je smiselno, da razmislimo o tem, da svoje mnenje izrazimo neposredno pri evropskih poslancih in jim damo vedeti, da množični nadzor ne more biti pot k zaščiti otrok.
Komentirajo lahko naročniki