Zakon o serijskim dodeljevanju dodatnih pokojnin za kulturnike, ki so si podelili katero od številnih nagrad in priznanj, ni najbolj butast zakon, ki ga je sprejela ta vlada. Tudi ni zakon, ki bi Slovencem povzročil največ nepotrebnih stroškov, ki bi najbolj oviral materialni razvoj ali ki bi najbolj škodoval fizičnemu ali psihičnemu zdravju Slovencev. Si ga je pa SDS izbral za rušenje in Nova Slovenija je složno stopila zraven.
Zakon je, vemo, slab. Nekaterim kulturnikom bo omogočal materialno korist v znesku približno polovice Nobelove nagrade in to kar avtomatično, ne da bi moral nek minister za to zastaviti svojo besedo in ugled; ampak zato, ker so jim kolegi podelili eno od številnih nagrad, ki si jih kulturniki podeljujejo.
Kampanja ni bila poštena. Celo Inšpektorat za medije je ugotovil, da je depolitizirana nacionalna TV kršila pravila. Redno je dajala besedo samo tistim, ki bi imeli korist od novega zakona, argumentov podpornikov pa ni predstavila na nepristranski način. Soočenj praktično ni bilo. Tema je bila umaknjena v ignoranco. Na tak način so tudi skoraj vsi drugi mediji ponižno ubogali poziv Svobode in Levice, da se referendum bojkotira. Da mediji, šolstvo in kultura navijajo za svoje, smo navajeni. Konec koncev bi novi zakon tako navijaštvo nagrajeval.
Referendum o nagradah za naše™ kulturnike je dober pokazatelj razmerja političnih moči in sposobnosti političnih voditeljev, ne pa nujno izgledov za parlamentarne volitve.
Kar postavlja kampanjo na rob ali onkraj legalnosti, je poziv vladnih strank ljudem, da se referenduma ne udeležijo. Po eni strani jim to omogoča, da 75 % ljudi, ki jih vprašanje ne zanima, šteje med svoje podpornike in si to morda celo domišlja. Ne šalim se, to je res sporočila vlada.
Po drugi strani pa jim je to omogočilo, da so si v nedeljo naredili sezname ljudi, ki so oddali svoj glas “u ta črna skrinca”. Podobno, kot so zmagovalci revolucije leta 1945 na “volitvah” skrinjico, v katero so ljudje oddajali glasove za nasprotnike režima, opremili s tako podlago, da je glasno zaropotalo, če je kdo glasoval “narobe”.
Ob znani maščevalnosti sedanje oblasti in ob dejstvu, da si je podredila policijo, davkarijo in razne inšpekcije, je bilo marsikoga upravičeno strah oditi na volišče. Posebej zaposleni v javnem sektorju in državni upravi so dvakrat premislili.
Opozicija je zbrala 400.000 glasov. Ni slabo, sploh glede na zgoraj omenjene okoliščine. Ni pa dovolj, da bi šli v nakup šampanjca za naslednje volitve. Za Golobovo vlado stoji 540.000 glasov, za vlado Marjana Šarca jih je stalo 460.000, za vlado Miro Cerarja 530.000, leta 2011 za Janševo vlado 585.000 in za vlado Boruta Pahorja 550.000 in leta 2004 za Janševo vlado 480.000.
Opozicijski volivci so motivirani in to je rezultat vztrajnega presinga, ki ga igra predvsem SDS. Ni pa Slovenija plebiscitarno vstala proti nesposobni vladi; za kar so ljudje imeli priliko, pa so raje kosili travo okrog hiše ali sesali stanovanje. Oboje jim namerava ta vlada obdavčiti.
Lepa etapna zmaga za opozicijo, katere izziv pa ostane enak: kje najti še 100-150.000 volivcev, ki bodo potrebni za zmago tam, kjer ta edino šteje – na parlamentarnih volitvah.
Skratka
Lepa etapna zmaga za opozicijo, katere izziv pa ostane enak: kje najti še 100-150.000 volivcev, ki bodo potrebni za zmago tam, kjer ta edino šteje – na parlamentarnih volitvah. Teh 150.000 pritegnejo drugačna sporočila, kot so tista, ki so motivirala nas 400.000.
Dediči socializma so pred dvojnim izzivom: najti morajo nov obraz in najti morajo temo, ki bo tiste Instagram volivce (ki sicer vzdržujejo anketno popularnost, ko jih kdo pokliče po telefonu) motivirala, da odložijo telefone, se dvignejo iz foteljev, obujejo in oblečejo, odidejo na volišče, vzamejo glasovnico, nekoga obkrožijo in glasovnico vržejo v zabojček. Antijanšizem nekaj prinaša, koliko, je odvisno tudi od Janše.
Golob osebno ima izbiro: ali se hitro odloči za predčasne volitve in verjetno ostane prvak dedičev socializma ali pa kot poslušen vojak revolucije ostane na položaju in stricem kupi čas, v katerem mu bodo izdelali naslednika.
En odgovor na “Etapna zmaga opozicije”
Gospod Žiga Turk vedno dobro oceni in tudi pojasni politično situacijo v Sloveniji.
“Strici” iz ozadja že iščejo novo lutko, ki jo bodo dali na vrvico, z namenom, da zmaga Levica tudi na naslednjih volitvah.
Golob je pokazal že vse kar zna . To pa je, da skrbi le za svoj žep, državljanom pa le davke pobira. Davke pa nenehno dviga, ker je državna poraba velika in nekontrolirana. Vprašati se moramo: “Kdo pije in kdo plača”?
Komentirajo lahko naročniki