Davčni primež v Sloveniji že tretje leto zapored narašča

Davčni primež – delež davkov in prispevkov v plačah zaposlenih – se je lani v Sloveniji znova dvignil, že tretje leto zapored, ugotavlja OECD. Rast (za 1,44 odstotne točke) je druga največja med vsemi državami. Več je lani plače dodatno obremenila le Italija, in je posledica uvedbe pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih. Davčni primež je zadnja tri leta vztrajno rasel, medtem ko je pred tem v letih 2020 in 2021 padal.

Medtem ko je povprečni davčni primež v državah OECD 34,9 odstotka, si slovenska država vzame kar 44,6 % zneska, ki ga v povprečju za plače samskega zaposlenega nameni delodajalec. S tem je Slovenija na 6. mestu med državami, ki si vzamejo največ. V podatke še ni vštet prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bo država začela pobirati s 1. julijem in bo plače obremenil še za dodatna 2 odstotka. Bolj obremenjene so plače le še v Belgiji (52,6 odstotka), Nemčiji (47,9 odstotka), Franciji (47,2 odstotka), Italiji (47,1 odstotka) in Avstriji (47,0 odstotka).

Pri družinah se je primež povečal še bolj, za skoraj dve odstotni točki in je lani znašal 37,8 odstotka.

Davčni primež je sicer povečalo 20 od 38 držav OECD, 15 držav ga je zmanjšalo, med njimi najbolj Finska, za njo pa tudi združeno kraljestvo in Portugalska.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob tem opozarja, da visoka obremenitev dela v kombinaciji z visokimi cenami električne energije rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije in posledično slabšemu življenjskemu standardu. GZS v svoji analizi ugotavlja, da bo zaposleni s povprečno bruto plačo samo zaradi sprememb davkov in prispevkov v zadnjih treh letih ostal brez 3.600 evrov neto prihodka.