Premier Robert Golob je na dogodku Inštituta za ekonomsko demokracijo v Ljubljani poudaril, da bi predlagani zakon o lastniški zadrugi delavcev pomenil »velik civilizacijski premik« v Sloveniji. Po njegovih besedah gre za sistemski ukrep, ki bi moral biti sprejet že prej, saj bo po njegovem prepričanju postal eden od temeljev zdravega slovenskega gospodarstva in “preživel vse vlade”.
Zakon naj bi zaposlenim omogočil, da prek posebne zadruge postopno odkupijo lastniške deleže podjetja. Tak model delavskega solastništva že uspešno deluje v delih ZDA, v Veliki Britaniji in na Danskem, Slovenija pa bi s sprejetjem postala četrta država na svetu s podobno zakonodajo.
Po predlogu bi se zadruga lahko vzpostavila, če bi se za to odločilo vsaj 75 odstotkov zaposlenih, pri čemer bi njena edina naloga bila upravljanje lastniških deležev zaposlenih. Ti bi lahko prejeli dividende in sodelovali pri upravljanju podjetja, premoženje pa bi jim bilo izplačano ob upokojitvi ali prenehanju delovnega razmerja.
Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da zakon uživa podporo “vseh družbenih strani” in da bo ključno pokazati, da sistem deluje v praksi, ne le na papirju. Po njegovih besedah gre za spodbudo kulturi sodelovanja, ki bi lahko nadomestila prevladujočo kulturo tekmovanja.
Direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza je dodal, da bo zakon posebej pomemben v obdobju, ko se bo v naslednjem desetletju iz lastništva umaknilo kar 40 odstotkov lastnikov podjetij. Novi sistem naj bi omogočil ohranitev podjetij in delovnih mest, hkrati pa povečal motiviranost zaposlenih in produktivnost podjetij.
Vlada meni, da bo uvedba delavskega solastništva prinesla višje plače, stabilnejša delovna mesta in večjo lojalnost zaposlenih, s čimer bi se Slovenija postavila ob bok naprednejšim gospodarstvom Zahoda.
Komentirajo lahko naročniki