Svetovna trgovinska organizacija (WTO) se sooča z resnimi izzivi, ki niso zgolj posledica politik Donalda Trumpa, temveč globljih strukturnih in proceduralnih pomanjkljivosti, za Financial Times piše višji raziskovalec na Centru za mednarodno upravljanje in nekdanji uslužbenec WTO Hector Torres. Čeprav Trump s svojo politiko nedvomno spodkopava pravila globalne trgovine, so težave organizacije starejše in bolj zapletene.
WTO, ustanovljena leta 1995, je bila sprva deležna široke podpore kot garant pravičnega trgovinskega sistema, ki so ga oblikovala predvsem ZDA. Vendar pa so se sčasoma pojavile razpoke. Ena ključnih težav je, da dve tretjini od 166 članic WTO uveljavlja status “države v razvoju”, kar jim omogoča manj ambiciozno nižanje carin. Sistem, ki dovoljuje samodeklaracijo tega statusa, tudi za gospodarske velesile, kot je Kitajska, ovira pogajanja in povzroča zastoje. Poleg tega je mehanizem za reševanje sporov ohromljen, saj ZDA blokirajo imenovanja v pritožbeno telo.
Spremenila se je tudi narava svetovne trgovine. Če so pravila WTO predvidevala, da trgovino vodijo zasebni akterji, danes države, kot sta Kitajska in ZDA, uporabljajo trgovino za politične cilje. Globalizacija, ki naj bi prinesla gospodarske koristi, je mnoge delavce pustila na cedilu. Obljube o novih, bolje plačanih delovnih mestih in gladkem prehodu iz propadajočih panog so se izkazale za nerealne. Posledica so občutki izključenosti in nezaupanja v elite, kar je ustvarilo plodna tla za populizem, ki ga pooseblja Trump.
Namesto zgolj obtoževanja Trumpa avtor poziva k samorefleksiji. Priznati je treba, da je neuspeh pri sočutnem in učinkovitem upravljanju tranzicije iz upadajočih industrij prispeval k današnji krizi. Reševanje teh izzivov pa zahteva priznanje napak in novo strategijo za pravičnejšo trgovinsko politiko.
Komentirajo lahko naročniki