Vlada je potrdila reformo sodstva, ki vključuje obsežen zakonodajni sveženj. Glavni cilj prenove je povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sodnega sistema. Pri pripravi zakonov so upoštevali strokovna mnenja sodstva, prakse iz drugih držav EU ter analizo poslovanja sodišč med letoma 2014 in 2023. Ta je pokazala na težave z dolgotrajnimi postopki in sodnimi zaostanki.
Med ključnimi spremembami je uvedba enovitega sodnika in tožilca ter optimizacija poslovanja sodišč. Na prvi stopnji se kot osnovna organizacijska raven uvaja okrožje, kjer se povezujejo okrajna in okrožna sodišča, pri čemer lokacije ostajajo nespremenjene. Reforma prinaša racionalizacijo brez izgube dostopa do pravice za prebivalce.
Predsedniki sodišč bodo imeli večjo odgovornost, saj bodo morali skrbeti za enakomerno obremenitev sodnikov in pravočasno reševanje zadev. Predlog zakona uvaja tudi obvezni periodični nadzor nad sodno upravo vsakih pet let, kar naj bi pripomoglo k odkrivanju nepravilnosti in izboljšanju prakse.
Vzpostavlja se nov informacijski sistem za dodeljevanje zadev sodnikom, ki bo zagotavljal spoštovanje pravice do zakonitega sodnika po vnaprej določenih pravilih. Prav tako se predvideva večja transparentnost pri objavljanju sodnih odločb – poleg odločb višjih sodišč bodo objavljene tudi pomembne prvostopenjske odločbe.
Reforma vključuje tudi podporne ukrepe, kot je možnost psihološke pomoči za sodnike, sodno osebje in tožilce. Mandat predsednikov sodišč se krajša s šest na pet let, z možnostjo enkratne ponovitve. Poudarek je tudi na večji preglednosti delovanja Sodnega sveta.
Komentirajo lahko naročniki