Vlada je tik pred volitvami omejila dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov (RDL), s čimer je bistveno zmanjšala možnost nadzora javnosti nad lastništvom podjetij. Do zdaj javno dostopna baza je bila ključna za razkrivanje slamnatih lastnikov, fiktivnih podjetij in sumljivih poslovnih povezav.
Kot piše Barbara Pance na portalu Preiskovalno.si, gre za poseg, ki zmanjšuje preglednost in omejuje delo novinarjev, civilne družbe ter raziskovalcev. Novo ureditev utemeljuje z evropsko sodbo iz leta 2022, a v praksi pomeni, da bodo morali novinarji za vsak vpogled vlagati zaprosila, ki jih bodo organi obravnavali tudi več dni.
Kritiki opozarjajo, da takšno omejevanje dostopa ne krepi varovanja zasebnosti, temveč odpira prostor za politične in gospodarske zlorabe. Obenem vlada z izdatnimi finančnimi podporami preko državnih podjetij ustvarja medijsko odvisnost in utišuje kritične glasove. To se dogaja ravno v obdobju, ko se nakazuje ustanovitev državnega orožarskega holdinga in prerazporejanje milijonov evrov v obrambnem sektorju, kar zahteva še več nadzora. Pojavlja se bojazen, da bodo dostop do informacij imeli le »izbranci«, kar zmanjšuje enakopravnost na trgu in povečuje tveganje za korupcijo.
Strokovnjaki za medijsko svobodo, med njimi dr. Marko Milosavljevič, opozarjajo, da je transparentnost lastništva nujen pogoj za delovanje demokratične družbe. Če ne vemo, kdo stoji za določenimi podjetji in mediji, tudi ne moremo razumeti, kakšni interesi oblikujejo javni prostor. Paradoksalno je, da ima javnost prost dostop do podatkov v zemljiški in delniški knjigi, medtem ko je podatek o dejanskem lastniku podjetja – ki je očitno v javnem interesu – postal nedostopen brez dodatnih birokratskih postopkov.
Pritisk prihaja tudi iz gospodarstva in nadzornih institucij. Podjetniki opozarjajo, da jih vlada sili v nepotrebne administrativne postopke in dodatne stroške, od katerih bodo imeli korist predvsem odvetniki in notarji. Komisija za preprečevanje korupcije pa je izpostavila, da nove omejitve pomenijo korak nazaj pri transparentnosti in povečujejo tveganja za netransparentno financiranje političnih kampanj, pranje denarja ter izogibanje davkom. Kritiki zato poudarjajo, da je pravočasna dostopnost podatkov o lastništvu eden temeljnih pogojev za zaščito demokracije.
Komentirajo lahko naročniki