V Italiji so referendumi o delavskih pravicah in reformi državljanstva, ki so jih podprle opozicijske sredinsko-leve skupine in delavske organizacije, zaradi nizke volilne udeležbe propadli. Po dvodnevnem glasovanju je le okoli 30 % od 51 milijonov volilnih upravičencev oddalo svoje glasove. Po italijanski zakonodaji morajo referendumi za pravno veljavnost doseči vsaj 50 % plus en glas udeležbe, kar pomeni, da bodo predlagane reforme zavrnjene.
Rezultat velja za veliko zmago premierke Giorgie Meloni, ki je ukrepe odločno zavračala. Melonijeva je v nedeljo obiskala volišče v Rimu, ko je bila udeležba zgolj 22 %, in javno izjavila, da ne bo glasovala. Svoje podpornike je ponovno pozvala, naj bojkotirajo glasovanje, kar je očitno vplivalo na izid.
Štirje referendumi so se osredotočali na izboljšanje delavskih pravic, vključno z boljšo zaščito pred odpovedjo, višjimi odpravninami, izboljšanimi nadomestili za brezposelnost, ukinitvijo pogodb za določen čas in boljšo odškodnino za nesreče pri delu. Peti referendum je predlagal olajšanje pogojev za pridobitev italijanskega državljanstva, kar bi omogočilo približno 2,5 milijona priseljencem iz držav zunaj EU, da zaprosijo za potni list po petih namesto desetih letih bivanja. Zagovorniki reforme so poudarjali demografsko krizo zaradi upadanja natalitete in potrebo po boljši integraciji tujih delavcev za gospodarski razvoj.
Podatki organizacije YouTrend so pokazali, da je bila udeležba višja v industrializiranem severu kot na kmetijskem jugu, prav tako v mestih in območjih, kjer so leve stranke dosegle boljše rezultate na zadnjih splošnih in evropskih volitvah.
“Opozicija je želela ta referendum spremeniti v glasovanje o vladi Meloni,” je dejal podsekretar v vladi in zaveznik Melonijeve, Giovanbattista Fazzolari. “Odgovor je jasen: vlada iz tega izhaja močnejša, opozicija pa oslabljena.”
Komentirajo lahko naročniki