“Država ne bo varčevala ne s finančnimi sredstvi ne z ekipami, saj se zavedamo, da je varnost ljudi na prvem mestu,” je predsednik vlade Robert Golob dejal na enem izmed obiskov poplavljenih območij po velikih poplavah avgusta 2022. Danes je znano, da je njegovi vladi (in občinam, na katere so se vezali nerealizirani projekti) pri črpanju evropskih sredstev za protipoplavno zaščito spodletelo na celi črti.
Slovenija je pri izkoriščanju evropskega denarja za povečanje poplavne varnosti v minulem mandatu precej zaostala za načrti. Od 54 projektov zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki so bili predvideni za financiranje iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost, jih je bilo doslej zaključenih oziroma realiziranih le 14, oziroma porabljenih 17 % načrtovanih sredstev. Na to je ob predstavitvi stanja opozoril vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer, ki je priznal, da je država zamudila pomemben del priložnosti za hitrejše izboljšanje poplavne varnosti.
Kramer je na novinarski konferenci ob odprtju novega mostu na Polulah v Celju poudaril, da je bil evropski mehanizem po poplavah namenjen predvsem hitri izvedbi ključnih protipoplavnih ukrepov, vendar izvedba ni sledila načrtom. Po njegovih besedah je bilo od predvidenih 54 projektov uspešno realiziranih zgolj 18, oziroma 14, saj so pri ureditvi Celja z okolico združenih 5 projektov v enega. Številni drugi pa so ostali v različnih fazah priprave ali izvajanja.
Celje je svetla izjema pri črpanju evropskih sredstev za poplavno varnost in primer dobre prakse sodelovanja države in občine pri protipoplavnih ukrepih. Med največjimi že izvedenimi projekti so novi most na Polulah, vreden 17 milijonov evrov vključno z ureditvijo Savinje in spremljajoče infrastrukture, preostali štirje projekti so bili izvedeni na pritokih Savinje, v pripravi oziroma izvedbi pa je še več projektov, ki bodo dodatno izboljšali poplavno varnost mesta in okoliških krajev kot sta Žalec in Laško.
Kljub temu je Kramer izrazil prepričanje, da bo mogoče preostala evropska sredstva do izteka roka počrpati, saj so projekti zdaj v intenzivni fazi izvedbe. Ob tem je poudaril, da Direkcija za vode pospešuje postopke in izvaja številne investicije po državi, med katerimi je tudi novi most na Polulah, ki predstavlja pomemben del celovite protipoplavne zaščite Celja.
Ministrica za okolje in prostor, Savinjčanka Polona Rifelj, je ob tem opozorila, da težave niso omejene le na področje protipoplavnih projektov. Po njenem pregledu stanja je bilo ugotovljenih več sistemskih ozkih grl pri črpanju evropskih sredstev.
Po njenih besedah je v okviru evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 stanje “zaskrbljujoče”. Od 242 predvidenih vlog jih kar 116 sploh še ni bilo oddanih, iz letošnjega proračuna v višini 548 milijonov evrov pa je bilo do sredine junija realiziranih le 94 milijonov evrov oziroma zgolj 17 odstotkov načrtovanih sredstev.
Kot razloge je navedla pozen začetek finančne perspektive, slabo pripravljene projekte, nepopolne vloge, počasne odzive nekaterih občin in notranja organizacijska ozka grla na ministrstvu. Napovedala je, da bodo težave odpravljali z jasnejšo odgovornostjo, tedenskim spremljanjem rokov ter odpravo administrativnih zastojev.
Velika reorganizacija ministrstva, ki bo privarčevala precej proračunskega denarja
Drugi del predstavitve je ministrica namenila reorganizaciji ministrstva, ki je sredi julija združilo področja okolja, prostora, voda, graditve, stanovanj, podnebja ter obnove po naravnih nesrečah.
Po njenih besedah je reorganizacija prinesla skoraj 37-odstotno zmanjšanje organizacijskih enot in prepolovitev števila direktoratov. Namesto treh ministrov resor zdaj vodi ena ministrica, število državnih sekretarjev se je zmanjšalo s sedmih na tri, direktorjev direktoratov pa s šestih na tri.
“To pomeni več kot 1,2 milijona evrov letnega prihranka samo pri plačah vodstvenega kadra,” je poudarila Rifljeva. Dodala je, da se je število zaposlenih v kabinetu ministra zmanjšalo s 17 na dva, cilj reorganizacije pa ni zmanjševanje nalog, temveč odprava podvajanj in hitrejše odločanje.
Po njenem bodo pomembne prihranke prinesli tudi enotni podporni sistemi. Na ministrstvu so namreč ugotovili, da različni organi uporabljajo nepovezane informacijske sisteme, katerih vzdrževanje je zelo drago. “Samo za enega od njih plačujemo več kot 120.000 evrov mesečno,” je opozorila ministrica.
Racionalizaciji navkljub neto ocenjena finančna vrzel na vseh področjih ministrstva znaša približno 11,6 milijona evrov.
Napovedala je še pregled vseh projektov, financiranih iz Podnebnega sklada, ter strožji nadzor nad porabo javnega denarja. “Našega uspeha ne bomo merili po številu sestankov, ampak po rezultatih,” je dejala. Cilji ministrstva bodo po njenih besedah hitrejši postopki, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, boljša poplavna varnost, več dostopnih stanovanj in odgovorno ravnanje z vsakim javnim evrom.
Ministrica Polona Rifelj se je dotaknila tudi dolgoletne zgodbe okoli kanala C0.
Pojasnila je, da po sodbi Upravnega sodišča trenutno velja odločitev, da mora Mestna občina Ljubljana za projekt izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ob tem pa je opozorila, da pravni postopek še ni končan, saj Državno odvetništvo na podlagi odločitve prejšnje vlade tik pred prenosom poslov na naslednjo pred Vrhovnim sodiščem še vedno zagovarja stališče, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.
Po njenih besedah takšno vztrajanje države podaljšuje pravno negotovost in lahko pomeni še večletno podvajanje postopkov. Zato bo vladi predlagala, da umakne pooblastilo Državnemu odvetništvu za nadaljevanje postopka pred Vrhovnim sodiščem.
S tem bi po njenem omogočili čim hitrejšo pravnomočno odločitev v enem samem sodnem postopku. Rifljeva je poudarila, da ji je pri tem najpomembnejša zaščita zdravja ljudi in pitne vode ter da presoja vplivov na okolje ne bi smela biti sporna, saj omogoča odločanje na podlagi stroke, dejstev in veljavnega prava.
Najbrž se še vsi spomnimo vehementnih besed takratnega predsednika vlade Roberta Goloba ob katastrofalnih poplavah avgusta 2023, kako bo država pomagala hitro in učinkovito, sredstva iz Evrope pa je v Črni na Koroškem obljubila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Štiri leta kasneje je znan izplen visokoletečih besed –
Naročniška vsebina
in še ena opomba – navkljub velikemu številu medijev na novinarski konferenci, kjer so bili predstavljeni ti šokantni podatki, se v večinskih medijih o tej veliki zapravljeni priložnosti za Slovenijo praktično ne piše. Na mestu je vprašanje, koga oziroma kaj ščitijo in s kakšnimi nameni?
Komentirajo lahko naročniki