Vatikan je po dvoletnem pregledu dokazov imenoval petčlanski sodni senat, ki bo obravnaval primer slovenskega duhovnika Marka Rupnika, obtoženega serijskega spolnega, psihološkega in duhovnega zlorabljanja več deset žrtev. Določili so zunanje sodnike – ženske in klerike – da bi zagotovili avtonomijo in neodvisnost postopka.
Dikasterij za nauk vere (DDF) je sporočil, da senat sestavlja »ženske in klerike, ki niso del Dikasterija za nauk vere in nimajo funkcije v dikasterijih rimske kurije«, s čimer naj bi, kot pravijo, okrepili neodvisnost tribunala. Vsi sodniki so Evropejci, kar naj bi olajšalo logistiko v verjetno dolgotrajnem in kompleksnem postopku. Ni pa jasno, ali bo šlo za polni kanonični proces ali pospešeni upravni postopek.
Ozadje primera
Marko Rupnik (70), nekdanji jezuit, je med najvidnejšimi cerkvenimi umetniki sodobnosti; njegova dela krasijo številna svetišča, med drugim tudi v Vatikanu in Lurdu. Po prvih prijavah leta 2021 je takratni prefekt CDF, kardinal Luis Ladaria, formalno preiskavo zavrnil s sklicevanjem na zastaranje pri zlorabah odraslih, čeprav je bila ta določba v drugih primerih že spregledana. Jezuiti so Rupniku nato prepovedali javno delovanje, decembra 2022 pozvali še druge morebitne žrtve, junija 2023 pa je bil zaradi neubogljivosti iz reda izključen.
Obrat po javnem odzivu
Po srečanju papeža Frančiška z Rupnikovim zaveznikom in po ugodnem poročilu rimske škofije za Centro Aletti je bil Marko Rupnik inkardiniran v koprsko škofijo. Zaradi ostrega odziva javnosti je papež oktobra 2023 vendarle odložil zastaranje in omogočil kanonično sojenje. DDF pod vodstvom kardinala Víctorja Fernándeza je letos pomladi potrdil, da išče sodnike; ameriški nadškof John Kennedy je že prej dejal, da je zadeva v napredni fazi.
Komentirajo lahko naročniki