Pogajanja Združenih narodov o globalnem dogovoru za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko so se minuli teden v Ženevi končala brez dogovora. Gre za že tretje zaporedno neuspešno iskanje kompromisa, čeprav so bila tokratna pogajanja zamišljena kot zadnji krog, ki bi moral pripeljati do prve pravno zavezujoče pogodbe o omejevanju plastike, tudi v oceanih.
V enajstdnevnih razpravah, ki so trajale od začetka avgusta, se je okoli 180 držav poskušalo dogovoriti, ali naj pogodba vključuje omejitve proizvodnje nove plastike ali pa se osredotoči na reciklažo, ponovno uporabo in boljši dizajn izdelkov. Vendar so pogajanja zastala zaradi ostrih nasprotovanj nekaterih največjih proizvajalk nafte, predvsem ZDA, Savdske Arabije in Kuvajta. Te države so zavrnile vsakršne omejitve proizvodnje plastike, saj je ta neposredno povezana z njihovo naftno in plinsko industrijo.
ZDA so se sicer zavzemale za boljše ravnanje z odpadki, učinkovitejše zbiranje in reciklažo, a so nasprotovale zavezujočim omejitvam na področju proizvodnje. Savdska Arabija je šla še dlje in zatrdila, da osnutki pogodb niso uravnoteženi ter da dajejo preveliko težo zahtevam drugih držav. Zadnji osnutek dogovora sicer ni vseboval omejitve proizvodnje, a je prvič priznal, da so trenutne ravni proizvodnje in porabe plastike nevzdržne in zahtevajo globalen odziv. Kljub temu dogovora ni bilo, države pa se niso uspele niti uskladiti, kdaj naj bi sledil nov krog pogajanj.
Po ocenah strokovnjakov svet letno proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, številka pa bi se lahko brez ukrepov do leta 2040 povečala za skoraj 70 odstotkov. Posledice neuspešnih pogajanj so zato resne – svet še vedno nima jasne poti, kako ustaviti naraščajoče gore plastičnih odpadkov, ki onesnažujejo oceane, plaže in mesta.
Komentirajo lahko naročniki