Španovija, ki jo je vse težje gledati: odpiranje vrat v Srbski svet za ceno trdnosti koalicije

Marsikdo je izvolitev Zorana Stevanovića na mesto predsednika Državnega zbora sprejel s stisnjenimi zobmi, celo poln nejevere. Ne le na levi, kjer so ob ugotovitvi, da so prekratki za sestavljanje vlade nad Stevanovića več ur v razpravi zlivali gnojnico, ampak tudi na desni mnogim ni bilo lahko sprejeti dejstva, da bo slovenski parlament vodil Srb, anticepitelj proruskih stališč.

Od teflonskega Karla do »midas Stevota«

Zoran Stevanović je v naslednjih mesecih pokazal precejšnjo mero spretnosti, tako pri vodenju sej Državnega zbora, kjer je s svojo mirnostjo in spoštljivo zafrkljivim tonom ob živce spravljal najbolj radikalne poslanke Gibanja Svoboda in Levice, kot tudi pri pojasnjevanju svojih dejanj v etrih slovenskih televizij.

Še več, s svojim šarmom uglajenega uličarja predvsem med žensko publiko žanje obilico simpatij. Če smo nekoč za Karla Erjavca govorili, da je »teflonski Karl« ker se nobena svinjarija nanj ne prilepi, se zdi, da gre Stevanović še korak dlje.

Vsako svinjarijo, ki jo vanj vržejo, Stevanović na nek način spremeni v zlato prek svojih enostavnih političnih fraz, ki so hkrati zabavne za širšo javnost. Spomnimo se samo vrnjenega očitka Luki Mescu, da je prebran kot prva vrstica pri okulistu, ko je šlo za neplačane Mijičeve delavce.

A če je marsikdo užival v prvih sejah Državnega zbora, kjer je Stevanović kot otroke v vrtcu umirjeno eno za drugo pošolal Leno Grgurevič, Janjo Slugo in Natašo Sukič, zadnja dejanja Stevanovića tudi med konservativnejšo publiko ne morejo biti sprejeta brez nelagodja.

Široko odprta vrata v Srbski svet

Med prvimi obiski v tujino si je izbral Srbijo, in to v času, ko očitkov zoper nedemokratične prijeme predsednika Aleksandra Vučića ne manjka. Vehementno napoveduje obisk Moskve, kar politike, kot sta zunanji minister Tone Kajzer ali predsednik odbora za zunanjo politiko Franc Breznik, spravlja v vse večje nelagodje.

Sama sreča na nek način za SDS, da vabila za Stevanovića, zaradi preveč pro-ukrajinske drže SDS in preostanka vlade, iz Moskve ne pošljejo Rusi. Sicer bi bilo pojasnjevanje, kaj dela predsednik slovenskega parlamenta v Rusiji bolj naporno od tega, zakaj se Slovenija ni pridružila izjavi, ki obsoja nezakonite naselbine na Zahodnem Bregu.

Še posebej nerodno pa je izpadel četrtkov obisk predsednika narodne skupščine Republike Srbske, Nenada Stevandića. Državni zbor dogodka sploh ni vnesel v koledar dogodkov na spletni strani, Stevanović pa je pojasnjeval, da gre za neformalno srečanje.

Stevanović je tudi poudaril pomen ohranjanja dialoga in stališče, da podpira ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine. Dialog gre seveda razumeti in podpirati, a po istem sestanku se je Stevandić Stevanoviću zahvalil za razumevanje politike Republike Srbske, ki je pod Dodikom, čigar tesni zaveznik je Stevandić, vse prej kot zavzemanje za ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine.

Stevandić je bil nedavno celo v postopku zaradi napada na ustavni red Bosne in Hercegovine prav zaradi serije zakonov, ki so le-to ogrožali.

Teža vojnih zločinov

To pa ni edini kos prtljage, ki bremeni Stevandića. Čeprav sam ni bil obsojen v Haagu za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, pa je bil v več obtožnicah prepoznan kot član zločinske organizacije, ki je na območju nekdanje Jugoslavije izvajala vojne zločine.

Bil je namreč član vojnega štaba Avtonomne pokrajine Krajina, vodja enote paravojaških Srbskih obrambnih sil (SOS) Da je bil med vodji te paravojaške enote, ki je delovala pod okriljem stranke Radovana Karadžića, je na enem od sojenj dejala tudi zaščitena priča, poroča N1. Bil naj bi celo poveljnik enote za posebne operacije.

Prav tako v četrtek, torej na dan, ko je bil Stevandić na nefromalnem obisku v Sloveniji, je umrl eden največjih zločincev vojne po razpadu Jugoslavije, Ratko Mladić. Tako v Srbiji, kot v Republiki Srbski so ga sprejeli kot heroja, Srbija ga namerava pokopati z vojaškimi častmi. In to kljub obsodbi za genocid in dejstvu, da svojih dejanj ni nikoli obžaloval.

Seveda Stevanović in Stevandić obiska nista tempirala na dan smrti Ratka Mladića, dogajanje okoli nje pa daje obisku še toliko slabši priokus. Še posebej, ker naj bi šlo celo za prvi obisk predsednika skupščine Republike Srbske v Sloveniji. Ob obisku je bilo sicer slišati tudi želje, da se tuje sile ne bi vmešavale v prihajajoče volitve v Republiki Srbski, ki so razpisane za 4. oktober.

A prav ta obisk je na nek način točno to. Znak, da so politikom okoli Milorada Dodika, kljub mednarodnim sankcijam odprta vrata v države Evropske unije, nenazadnje je Slovenija med veliko prebivalci Bosne in Hercegovine še vedno visoko cenjena.

In odpiranje vrat prav v času pred volitvami, je tako na nek način usluga Dodiku, ki predstavlja faktor destabilizacije na območju Balkana in zaveznika Vladimirja Putina na našem dvorišču.

Slovenske pesmi

Glede na to, da je vlada na nek način odvisna od petih glasov Resnice in Zorana Stevanovića ne čudi medel odziv vladnih strank, posebej SDS. Nenazadnje dejanja Stevanovića niso posebej presenetljiva, saj je takšno politiko napovedoval tako pred, kot po volitvah.

A hkrati postaja vsaj malo bolj osveščenim volivcem pri zunanjepolitičnih potezah Stevanovića vedno bolj nerodno.

Če smo se še nedavno jezili nad kapitalskimi vzvodi iz Banja Luke v Ljubljani, ki jih vzpostavlja Zoran Janković, eden osrednjih nasprotnikov slovenske desnice, se zdi, da tej isti politiki zdaj sama polaga rdečo preprogo pred slovenskim Državnim zborom.

Slovensko zunanjo politiko usmerjajo vlada, predsednica republike in Državni zbor. In zdi, se da še nikoli ni bila tako shizofrena, kot je trenutno. Na eni strani imamo zunanjega ministra in premierja, slednji je celo heroj osamosvojitvene vojne, velik podpornik Ukrajine, pa tudi prijatelj Izraela, na drugi strani predsednica republike izobeša Palestinsko zastavo, vpije o genocidu v Gazi, ki ni bil nikoli dokazan in prijateljuje z Rusinjo, s katero je slednjo večkrat obiskala. V državnem zboru pa odbor za zunanjo politiko vodi pro-zahodna SDS, medtem ko predsednik Državnega zbora vodi pro-Putinovsko zunanjo politiko.

Drži, da se je seveda treba pogovarjati. A pogovori, kot jih izvaja Zoran Stevanović niso pogovori za mir, so legitimacija »bullyja«, ki se je znašel v mednarodni izolaciji.

Zelo težko je kako drugače razumeti »razumevanje politike Republike Srbske« prav na dan, ko le-ta slavi enega največjih klavcev na Balkanu.

Ob izvolitvi Stevanovića na mesto predsednika Državnega zbora je urednik našega portala Rok Čakš zapisal, da bo izplen »španovije« desnice s Stevanovićem odvisen predvsem od rezultatov na področju boja proti korupciji, davkov, gospodarstva in zdravstva na eni, ter omejevanja zunanjepolitičnih eskapad Stevanovića na drugi strani.

Štiri mesece in pol kasneje bi rezultate težko pričakovali. Eskapade pa se kar kopičijo ena za drugo. S tem tempom koalicijo čaka še zelo naporen mandat in še napornejše volitve po njem.

Razen, če na nek način SDS uspe pod eno streho združiti glasove konservativnih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Albancev, kar se zdi na nek način nemogoče. A po vzdušju zadnjih tednov ne več povsem izključeno. Vprašanje pa je, koliko slovenskih pesmi bo po tem še pel tvoj vnuk.