Kanada je bila nekoč največji glavobol Nata – zaradi kronično premajhne porabe za obrambo. A to se je letos spremenilo: problem je sedaj Španija, Slovaška pa ji tesno sledi, poroča Politico.
Na vrhu Nata v Haagu sta Španija in Slovaška zaradi odpora do novega cilja zveze Nato, ki predvideva 5 % porabo BDP za obrambo, postali tarči ostrih kritik. Španski premier Pedro Sánchez je tik pred vrhom vztrajal, da Španija ne potrebuje doseči tega cilja, in si izboril izjemo, kar je med zaveznicami sprožilo ogorčenje. Slovaški premier Robert Fico je prav tako zavrnil povečanje obrambnih izdatkov, češ da ima Slovaška druge prednostne naloge.
Frustracije so se zaostrile, saj je vrh, ki naj bi potekal brez pretresov, razkril razpoke v enotnosti 32-članske zveze. Španija, ki se že dolgo sooča s kritikami zaradi nizke obrambne porabe, in Slovaška, ki je skeptična do podpore Ukrajini, sta postali simbol nesoglasij. Evropski voditelji, kot sta švedski premier Ulf Kristersson in danska premierka Mette Frederiksen, so zavrnili možnost izjem, poudarjajoč, da je enotnost ključna za evropsko varnost. Poljska, ki letos za obrambo namenja 4,7 % BDP, je Španijo označila za slab zgled.
»Socialisti,« pa je o Špancih dejal britanski zakonodajalec. »Poglejte si njihovo stališče do Ukrajine, ki komajda izraža solidarnost ali podporo naši skupni evropski varnosti.«
Sánchez se v Španiji sooča z notranjepolitičnimi izzivi, saj bo njegova manjšinska vlada težko zagotovila sredstva za obrambo brez dviga davkov ali rezov v socialne programe. Poleg tega ga bremenijo korupcijski škandali v stranki. Slovaška in Belgija že iščeta podobno fleksibilnost, kar sproža strah, da bi zgled Španije lahko postal “nalezljiv”.
Vendar pa so nekateri evropski uradniki krivdo za nemir na koncu pripisali ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Ameriški predsednik je namreč javno priznal, da ZDA ni treba doseči cilja povečanja obrambnih izdatkov, ki ga sam zahteva od zaveznikov Nata – ZDA trenutno za obrambo porabljajo 3,4 % BDP.
Komentirajo lahko naročniki