Slovenija je po podatkih Eurostata ena najbolj egalitarnih držav v EU, za Slovaško in Češko, vendar to pomeni predvsem, da si delimo razmeroma majhno “torto”. Enakost je pri nas zakoreninjena v zakonih in kolektivni miselnosti, kar pogosto zavira meritokracijo in motivacijo za presežke. O tem na portalu Finance piše Špela Mikuš, ki opozarja, da v Sloveniji direktorji nimajo astronomskih plač, kot jih poznajo drugje, a tudi splošna raven plač ostaja nižja.
V ZDA je razmerje med plačami direktorjev in zaposlenih izjemno visoko – v podjetju Abercrombie Fitch kar 6.731 proti ena, v Starbucks 6.666 proti ena, povprečje podjetij v indeksu S&P 500 pa znaša 285 proti ena. V Evropi so razlike manjše, a vseeno precejšnje: šef banke Nordea zasluži 40-krat več od povprečnega zaposlenega, pri Adidasu, Volkswagnu in Siemensu so razmerja blizu. V Nemčiji je recimo prvi mož SAP-a Christian Klein v enem dnevu zaslužil toliko kot povprečen Nemec v celem letu.
Slovenska podjetja so precej bolj “socialistično” enakopravna. Največjo razliko so na Financah izračunali v Krki, kjer prvi mož Jože Colarič zasluži 32,7-krat več kot povprečni zaposleni. Sledi skupina Salus (19,9 proti ena), na tretjem mestu pa je NLB (17,7 proti ena). V drugih slovenskih podjetjih so razlike še manjše. Številke torej kažejo, da Slovenija ostaja država z relativno majhnimi razlikami med vrhom in povprečjem, še posebej v primerjavi z globalnimi velikani.
Komentirajo lahko naročniki