Slovenci imamo najmanj zaupanja v lastno vlado in EU ter nas najmanj skrbi za skupno varnost

Eurobarometer, serija raziskav ki meri javno mnenje v državah EU, je v poročilu za pomlad 2025 odkril kar nekaj presenetljivih ugotovitev glede stališč državljanov Slovenije.

In v čem najbolj izstopamo glede na prebivalce ostalih držav članic Evropske unije?   

V 21 državah članicah večina anketirancev zaupa Evropski uniji, najvišje stopnje zaupanja pa so zabeležili na Danskem (74 %), Portugalskem (73 %) in Švedskem (71 %). 

Slovenija pa je med petimi državami, kjer večina anketirancev ne zaupa EU: Grčija (59 % ne zaupa), Slovenija (55 %), Ciper (54 %), Češka (51 %) in Francija (49 %). Med vsemi državami je tistih, ki zaupajo Evropski uniji, v Sloveniji najmanj (skupaj z Grčijo).

V sedmih državah članicah večina anketirancev pravi, da zaupajo svoji nacionalni vladi: Luksemburg (74 %), Danska (65 %), Avstrija (54 %), Portugalska in Švedska (vsaka po 50 %), pa tudi Irska in Malta (vsaka po 49 %).  

Na drugem koncu lestvice večina anketirancev ne zaupa svoji nacionalni vladi v 20 državah, najvišje ravni nezaupanja pa so v Sloveniji (76 %), Grčiji (74 %) in Franciji (72 %). Ponovno je Slovenija na zadnjem mestu (tokrat sama), ko gre za delež tistih, ki lastni vladi zaupajo. 

Najbolj v EU zaupamo skupni valuti

Podpora evropski ekonomski in monetarni uniji z enotno valuto, evrom, ostaja visoka v veliki večini držav: v 22 državah članicah (nespremenjeno od jeseni 2024) večina anketirancev podpira takšno unijo, najbolj izrazito v Sloveniji (94 %), pa tudi na Irskem, v Estoniji in na Finskem (vsaka po 90 %). 

Vendar pa je proti evru večina anketirancev v petih drugih državah zunaj evrskega območja: v Bolgariji (50 %), na Švedskem (55 %), na Poljskem (59 %), na Češkem (63 %) in na Danskem (65 %). 

Skepsa do tega, kar imamo skupnega s sodržavljani in z drugimi prebivalci EU

V vsaki državi članici več kot sedem od desetih anketirancev meni, da imajo ljudje v njihovi državi veliko skupnega, najbolj v Grčiji in na Irskem (vsaka po 97 %), pa tudi na Švedskem (95 %), Portugalskem (93 %), Danski in Litvi (vsaka po 92 %) ter Finskem (91 %).
To mnenje je manj razširjeno v Sloveniji in Luksemburgu (vsaka po 74 %), Belgiji (72 %) in Franciji (71 %). 

Slovenija podobno izstopa tudi pri vprašanju, ali imajo ljudje v EU veliko skupnega. S to trditvijo se strinja večina anketirancev v vseh državah članicah, pri čemer se tako strinja več kot tri četrtine anketirancev na Švedskem (83 %) in Irskem (79 %) – v primerjavi z nekaj več kot polovico anketirancev v Estoniji (53 %), Sloveniji (52 %) in Franciji (51 %). 

Med najmanj zadovoljnimi z odzivom lastne vlade na ruski napad na Ukrajino

Medtem ko je večina državljanov EU zadovoljna z odzivom EU (54 %) ter svojih vlad (53 %) na rusko invazijo Ukrajine, Slovenija tu izrazito odstopa (36 % ter 34 %).

Za obrambo in varnost v naslednjih letih nas skrbi manj od prebivalcev drugih članic EU

Skoraj štirje od petih državljanov EU (78 %) so zaskrbljeni glede obrambe in varnosti EU v naslednjih petih letih, vključno s 24 %, ki pravijo, da so “zelo zaskrbljeni”. 

V vseh državah članicah je vsaj šest od desetih anketirancev zaskrbljenih, pri čemer je najvišja stopnja zaskrbljenosti izmerjena na Poljskem (86 %), v Nemčiji (84 %) in v Luksemburgu (83 %).  

Na drugi strani lestvice je zaskrbljenost manj izrazita na Češkem (67 %), Švedskem (63 %) in v Sloveniji (61 %). Slovenija (38 %) in Švedska (36 %) sta edini državi članici, kjer več kot tretjina anketirancev pravi, da jih ne skrbi obramba in varnost EU v naslednjih petih letih. 

V Sloveniji smo izrazito naklonjeni (96 %) sodelovanju med državami in regijami sveta, temelječem na pravilih. S tem se sicer strinja skoraj devet od desetih državljanov EU (88 %), najmanj pa v Romuniji, Nizozemski, Češki in Bolgariji (vsaka po 82 %) ter Danski (81 %).