Pod pokroviteljstvom ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia sta zunanja ministra Demokratične republike Kongo in Ruande podpisala mirovni sporazum, s katerim vpletene strani upajo, da bo prišlo do konca konflikta na vzhodu Konga, kjer se vladne sile spopadajo z uporniki, ki jih (neuradno) podpira Ruanda.
Pomembne dele provinc na meji z Ruando – Severni in Južni Kivu ter njuni prestolnici je januarja zasedla skupina M23 (Gibanje 23. marec). Skupino vodijo etnični Tutsiji, ki so vse od genocida leta 1994 na oblasti tudi v Ruandi, s sporazumom pa se Ruanda zavezuje, da Ruanda preneha podpirati skupino M23 in da se ruandska vojska umakne z ozemlja DR Kongo, ter preneha z “obrambnimi ukrepi na območju”. Ruanda sicer vpletenost svoje vojske v konflikt ves čas zanika.
Sporazum zahteva tudi, da Kongo preneha podpirati oboroženo skupino Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR) etničnih Hutujev. Na ozemlje Konga je namreč po enem najhujših genocidov v sodobnem času (Hutujev nad Tutsiji) zbežalo precej ruandskih Hutujev, po tem, ko je oblast v Ruandi prevzel Paul Kagame. Slednji naj bi se v bližnji prihodnosti tudi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in predsednikom DR Kongo Felixom Tshisekedijem. Datum srečanja še ni znan.
Območje DR Konga, posebej vzhodni del države je zelo bogat z rudninami, posebej pomembnimi za izvajanje prehoda v e-mobilnost in zeleni prehod. Gre za bogata nahajališča kobalta, bakra, kadmija, diamantov, zlata, srebra, cinka, mangana, kositra, germanija, urana, radija, boksita in drugih elementov. Vzhod Konga je geografsko precej ločen od prestolnice Kinshasa, ki se nahaja na zahodu države in posledično slabo povezan, zato tudi vlada v kongu težko izvaja nadzor nad vzhodnim delom države, ki je hkrati dobro povezan s sosednjo Ruando.
Komentirajo lahko naročniki