Psiholog Marko Polič v intervjuju za MMC RTV Slovenija poudarja, da nasilje, kot ga definira Svetovna zdravstvena organizacija, ni prirojeno, temveč posledica različnih vzrokov, ki jih je treba razumeti, če želimo nasilje preprečiti. Tragični dogodki, kot je strelski napad v Avstriji, kjer je 21-letnik ubil deset ljudi in nato sebe, kažejo na kompleksen splet dejavnikov. Polič izpostavlja odtujenost v svetu socialnih omrežij, pomanjkanje pristnih medosebnih stikov in družbeno sprejemanje nasilja kot ključne vzroke. »Nasilje med otroki, mladostniki se zdi na prvi pogled nesmiselno, mnogi bi mu radi pripisali prirojenost. A vprašati se moramo po vzrokih,« poudarja.
V odtujenem svetu socialnih omrežij in ob pomanjkanju pristnih medosebnih stikov se spregledujejo težave, ni prave pomoči ne bližnjih ne prijateljev in posameznik išče odgovore v virtualnem svetu, ki pa se nato sprevržejo v resnične tragedije.
Vzroki za nasilje so pogosto v medosebnih odnosih, vzgoji ali želji po družbenem statusu. Mladi lahko nasilje vidijo kot pot do ugleda ali pripadnosti skupini, pogosto pa so žrtve šibkejši posamezniki. Poostritev kazni po Poličevem mnenju ne odpravlja vzrokov, temveč lahko vodi v še hujše oblike nasilja. »Opolnomočiti je treba skupnost, starše, učitelje, da se bodo znali spoprijeti s temi težavami. Nesmiselno je pričakovati, da bodo psihologi sami rešili vse,« opozarja. Družba, ki nasilje normalizira, bodisi prek medijev ali političnega diskurza, po njegovem mnenju tlakuje pot k večji agresiji. Potrebno je sistematično ukrepanje, ki bo nasilje naredilo nesprejemljivo, in spodbujanje kulture sodelovanja ter medsebojne pomoči.
Komentirajo lahko naročniki