Ledeni pokrov v vzhodnem delu Antakrtike je med letoma 2021 in 2023 zrasel za približno 108 gigaton letno, po tem, ko je sicer Antakrtika izgubljala led s hitrostjo 142 gigaton letno. V študiji objavljeni v reviji Science China Earth Sciences raziskovalci Šanghajske univerze Tonji ugotavljajo, da so spremenjene podnebne razmere in predvsem povečana vlažnost v zraku močno povečali količino padavin na Antarktiki, kar je okrepilo ledeni pokrov južne celine. Analiza satelitskih podatkov misij GRACE in GRACE-FO je pokazala, da so predvsem štirje ledeniški bazeni v vzhodni Antarktiki (Totten, Denman, Moscow University in Vincennes Bay) beležili občutno rast. Zaradi tega je gladina svetovnih morij naraščala 0,3 mm počasneje.
Ni sicer jasno, kako kratkotrajne narave je ta proces. Znanstveniki hkrati opozarjajo tudi, da se nekatere ključne točke antarktičnega podmorskega ledu talijo hitreje, letošnje poletno taljenje ledu (na južni polobli je poletje med januarjem in marcem) pa je bilo za 40 dni daljše od povprečja. Morski led je bil tako na nižji ravni le še lani.
Klimatolog Xavier Fettweis z univerze v Liègu poudarja, da »gre za vztrajen napad segrevanja na strukture, ki zadržujejo ledene mase.« Čeprav so povečane padavine prinesle več snega in začasno povečanje površinske mase, se taljenje pod ledom in ob robovih povečuje zaradi toplejših oceanov. Slednje taljenje pa poteka hitreje od kopičenja snega zaradi povečanih padavin, še opozarjajo.
Komentirajo lahko naročniki