Člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SSNAV) so na današnji seji vladi predlagali aktivacijo 37 člena zakona o obrambi, ki omogoča sodelovanje Slovenske vojske s policijo pri širšem varovanju državne meje tudi v notranjosti države. Ukrep naj bi veljal do enega leta, varnostne razmere pa bodo redno preverjali vsak mesec.
Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, se je sekretariat za takšen predlog odločil po tragičnem dogodku v Novem mestu, kjer je v soboto v napadu umrl 48-letnik. Zaradi zagotavljanja večje varnosti je na območju Dolenjske že prisotno večje število policistov, vojska pa bo policiji nudila podporo s kadri in tehnično opremo. Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog ne bodo imeli policijskih pooblastil.
Mešane policijsko-vojaške patrulje bodo delovale na območjih, ki jih bosta določili policija in vojska, predvidoma predvsem v jugovzhodni Sloveniji. Njihovo delovanje bo skladno z veljavnim načrtom o sodelovanju med obema službama. Enak ukrep je bil že uporabljen leta 2015 ob migrantskem valu, ko se je izkazal za učinkovito podporo policiji pri zagotavljanju varnosti.
Člani SSNAV so predlagali tudi, da se policistom zaradi dodatnih obremenitev zagotovijo dodatna finančna sredstva. Vlada bo o predlogu odločala v najkrajšem mogočem času, po neuradnih informacijah pa bi lahko ukrep potrdila že jutri.
Vlada sicer napoveduje tudi druge varnostne ukrepe po zadnjih dogodkih v Novem mestu, med njimi poseben zakon, poimenovan po žrtvi napada, ki bo zaostril kaznovalno politiko in policiji omogočil več pooblastil na varnostno tveganih območjih.
Leta 2020 aktivacijo člena predlagala Janševa vlada, a neuspešno
37. člen Zakona o obrambi ima svojo nadgradnjo v 37.a členu, ki pravi, da če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, dodatna pooblastila vojski, pod pogoji, ki so predpisani za policiste. To je, da tudi vojaki lahko opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Slednjega je želela aktivirati še desnosredinska vlada v času covid krize, ki je sovpadala z migrantskim pritiskom na meje. Ideja je bila, da bi z aktivacijo vojske pri varovanju takrat še schengenske zunanje meje sprostili policijske sile za vzdrževanje reda znotraj države.
Takrat opozicijski Socialni demokrati so vlado med drugim obtožili, da “želi, dokazati, da imamo v državi izredno stanje. Kar pa ni res.” Obenem je bilo njihovo stališče, da “možnost aktiviranja policijskih pooblastil vojske pri varovanju državne meje je bila v zakonodajo uvedena na vrhuncu t.i. migrantske krize, ko je po t.i. balkanski poti Slovenijo prečkalo desettisoče migrantov. Množičnost migracij je ključni kriterij za aktiviranje policijskih pooblastil vojske. Danes takšnih okoliščin ni.”
Podobno ostri so bili v opozicijski Levici: “Podeljevanje policijskih pooblastil vojski, s katerimi se vzpostavlja nadzor vojske nad prebivalci in prebivalkami lastne države brez podlage in objektivnih razlogov oz. “na zalogo”, je nevaren precedens, ki ima lahko širše posledice za družbo.”
Zaenkrat predlog SSNAV aktivacije 37. a člena še ne omenja, za zdaj je na mizi aktivacija mešanih vojaško-policijskih patrulj, kjer pa vojaki zgoraj navedenih pooblastil ne bi imeli.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki