Analizira: Rok Čakš
V opozarjanju na dejstvo, da ankete javnega mnenja le-to pogosto bolj ustvarjajo kot merijo, pač po željah naročnika ali lastnega narativa, smo morda že dolgočasni. Pa vendar, ko se pojavi kak učbeniški primer tovrstne javnomnenjske manipulacije, se ga ne sme kar tako spregledati.
Takšnega si je minuli petek privoščila televizija POP TV v navezi z agencijo Madiana (da, ponovno!), ko so merili (ustvarjali) ljudsko razpoloženje do pospešene krepitve vojaške moči evropskih držav, oziroma “ekspresno brezglavo oboroževanje”, kot so to v oddaji 24ur poimenovali sami.
Tako sta Petra Krčmar in Jani Muhič napovedala prispevek: »… V inštitutu mediana so za našo medijsko hišo izmerili, da Slovenci večinoma ne podpirajo ekspresnega in brezglavega oboroževanja. So pa naklonjeni povezovanju v morebitno novo evropsko vojaško zavezništvo.«
Anže Božič nato v analizi ankete najprej pove, da večina Slovencev, turbulentnim časom navkljub (ali prav zato, Anže?) podpira sodelovanje v zahodnem vojaškem zavezništvu. V metodološko ustrezno zastavljenem vprašanju “ali podpirate ali ne podpirate članstva Slovenije v NATO” jih je 58,5 % odgovorilo “podpiram”, 28,6 % “ne podpiram” in 12,8 “ne vem”.
Med 1 in 3 je še 2
“Kaj pa financiranje vojaških projektov?” je bilo naslednje Božičevo vprašanje, ki je odgovor dobilo v spodnji obliki:
Tudi to vprašanje metodološko stoji, težava lahko nastane pri njegovi interpretaciji. Vtis namreč daje, da Slovenci nasprotujemo dvigu sredstev za obrambo. Ampak, kot je v svojem slogu nedavno dejal minister za obrambo Borut Sajovic: če šteješ od ena do tri, moraš najprej priti do 2. Slovenci trenutno namenjamo obrambi 1,3 % BDP in nekatere druge ankete so pokazale, da se precej več kot zgolj 38 % Slovencev zaveda, da je dvig obrambnih izdatkov potreben. V anketi Dela pri isti agenciji v začetku marca je denimo 44,3 % anketirancev odgovorilo, da država za obrambno nameni dovolj, skupno 40,9 % pa, da bi bilo izdatke treba povečati. V anketi Utrip družbe raziskovalnega centra IJEK pa je na vprašanje o mnenju glede povečanja investicij v obrambne zmogljivosti Slovenije 46,4 % vprašanih odgovorilo, da to podpira, 42 % pa, da ne podpira.
Slovenci smo torej pri vprašanju ali za obrambo nameniti več sredstev razdeljeni približno na pol, drži pa, da se delež temu naklonjenih zmanjšuje s povečanjem odstotka BDP, ki bi ga za to namenili.
Kdo pričakuje hitrejši dvig vojaških izdatkov: Trump ali tvorci skupne evropske obrambe?
Glavna “čarovnija” javnomnenjskih alkimistov pa se zgodi pri vprašanju s spodnje grafike. Božičev izvleček je sledeč: “Močnejši pa je odpor do ideje o pospešenem dviganju vojaških izdatkov, kot od zaveznikov pričakuje ameriški predsednik Donald Trump. Kot vidimo v rdečem, več kot dve tretjini vprašanih temu nasprotuje. Le petina volivcev pa pobudo, kjer povsod po Evropi postaja realnost, podpira tudi pri nas.”
Gre za metodološko napačen, tako imenovani “leading question” – usmerjeno vprašanje, ki je oblikovano tako, da anketiranca vodi k želeni reakciji, namesto da bi pustilo odprto možnost za nevtralen oz. nepristranski odgovor. Bistven element usmerjenega vprašanja je tu dodatek … kot to od NATO držav pričakuje ameriški predsednik Donald Trump.
Sicer je res, da (tudi) Donald Trump kot predsednik zavezniške države, ki se drži zaveze o vsaj 2 % BDP za obrambo, kar je bilo med državami članicami NATO sklenjeno leta 2014, to od drugih članic zavezništva pričakuje. A dejstvo je, da to pričakuje vsaj še drugih 22 držav članic, ki 2 % BDP za obrambo v svojih proračunih dosegajo, obenem pa še številne druge od skupaj 32 držav, kolikor jih je v zavezništvu, ki so zdaj k temu cilju resno pristopile. In nenazadnje, za vzpostavitev učinkovite skupne evropske obrambe to od evropskih partneric najglasneje in v najkrajšem možnem času pričakujejo Evropska unija in države članice same.
Bistvo usmerjenega vprašanja, ki išče točno določen odgovor (to je: ne podpiram) je torej v sklicevanju na Donalda Trumpa. Zaradi znanih okoliščin se Trumpa v Sloveniji in svetu ta čas drži izrazito negativen imidž, kar vpliva na zavračanje odgovora, ki ga od NATO držav (in posredno anketiranih državljanov) “pričakuje Donald Trump”.
Kako bi se to vprašanje še dalo zastaviti, in bi prineslo bistveno drugačen odgovor, sugerira že naslednja poizvedba:
Čeprav tega ni razbrati na prvo žogo, sta si večinska odgovora na zadnji dve vprašanji v svojem jedru kontradiktorna. Podpora bolj tesne povezave skupne evropske obrambe namreč nujno vključuje bistven dvig obrambnih izdatkov držav članic Evropske unije, kar že dva tedna praktično na vsakem sestanku na evropski ravni poudarjajo evropski voditelji.
Anketiranci torej z ustavno večino podpirajo bolj tesne povezave skupne evropske obrambe, ampak ne podpirajo potrebnih sredstev za to, ker to “od njih pričakuje Donald Trump”. In zdaj bistveno: kakšen bi bil odgovor o podpori hitrejšemu dvigu javnih izdatkov, če bi denimo anketirancem najprej postavili vprašanje o podpori bolj tesni povezavi skupni evropski obrambi, čemur bi sledila nevtralna poizvedba: “Ali podpirate ali ne podpirate hitrejšega dviga javnih izdatkov?” Kaj šele, če bi vprašanju namesto dela o Trumpu dodali: “… kot je to potrebno za vzpostavitev močnejše in bolj povezane evropske obrambe?”
Agencija Mediana je (po lastni nameri ali nestrokovnosti, ali pa na željo naročnika – POP TV, tega ne vemo) torej anketirance vprašala na način, da je dobila odgovor, ki so ga očitno želeli slišati.
In da so lahko potegnili naslednji zaključek, kot je zaokrožil Anže Božič: “Pod črto torej: večina volivcev ne nasprotuje obstoječim vojaškim izdatkom, niso pa naklonjeni hitenju pri tem.”
Niti prve niti druge trditve njihova naročena anketa sploh ni (iz)merila. A duh je spuščen iz steklenice, “ugotovitve” povzame STA in po njej drugi mediji, ki jim je (napačni) narativ blizu:
Komentirajo lahko naročniki