Nova študija Global Burden of Disease (Globalno breme bolezni), objavljena v reviji The Lancet in predstavljena na Svetovnem zdravstvenem vrhu v Berlinu, razkriva zaskrbljujoč trend – medtem ko svetovna smrtnost upada, se med mladimi odraslimi v vzhodni Evropi povečuje.
Analiza podatkov iz več kot 200 držav med leti 1990 in 2023 kaže, da so v vzhodni Evropi v zadnjem desetletju porasle smrti zaradi zlorabe drog, samomorov, nasilja in vojn. Posebej izrazit je porast smrtnosti med starostnimi skupinami 15–19 let (za 54 odstotkov) in 20–24 let (za 40 odstotkov) med leti 2011 in 2023.
Avtorji poročila med vzroke navajajo širjenje HIV-a, duševne motnje, osebno nasilje ter posledice podnebnih nesreč in potresov. V srednji Evropi se je močno povečala tudi smrtnost zaradi motenj hranjenja in duševnih bolezni med mladostniki.
Kljub negativnim trendom študija poudarja, da se je svetovna smrtnost od leta 1950 zmanjšala za 67 odstotkov, pričakovana življenjska doba pa se je podaljšala za več kot 20 let. A sočasno raziskovalci opozarjajo na “nastajajočo krizo” med mladimi – tudi v Severni in Latinski Ameriki, kjer so glavni vzroki samomori, predoziranja in alkohol.
Po svetu nenalezljive bolezni zdaj povzročajo skoraj dve tretjini vseh smrti, pri čemer prevladujejo srčno-žilne bolezni, možganske kapi in diabetes. V srednji Evropi in Severni Ameriki k trendu močno prispeva porast zlorabe drog.
Komentirajo lahko naročniki