Na slovenskih poljih so letos zaznali širjenje nove bolezni Cikade, povezane s steklenim krilatim škržatom, ki je lani povzročil zgodovinsko najslabšo kakovost sladkorne pese. Ličinke škodljivca živijo v zemlji, odrasle živali pa se hranijo na rastlinah, ogroženi pa so tudi krompir, žita, čebula in drugi pridelki, opozarja strokovnjak ormoške zadruge Vladimir Hunjadi.
Bolezen, znana kot sindrom slabe vsebnosti sladkorja, so v Sloveniji prvič zaznali lani. Pri sladkorni pesi lahko zmanjša vsebnost sladkorja tudi za pet odstotnih točk – normalna pesa ima vsaj 16 % sladkorja, lani pa so bile vrednosti tudi pod 13 %, kar pomeni, da rastline niso več primerne za predelavo v sladkor. Posledično so odkupne cene močno padle, številni pridelovalci pa so prenehali s pridelavo.
Cikada je bila prvič odkrita v vzhodni Franciji, nato pa se je razširila v Nemčijo, na Madžarsko in v Švico. Iz Nemčije poročajo, da lahko škodljivec povzroči tudi do 70 % izpad pridelka krompirja, pri ječmenu in pšenici pa zaznavajo nenavadno nizke vsebnosti beljakovin, čeprav povezava s cikado še ni dokončno potrjena.
Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi opozarja, da so kmetje v Sloveniji pri soočanju s škodljivcem prepuščeni sami sebi, saj nimajo finančne podpore, kot jo imajo kmetje na Hrvaškem. Nekateri kmetijsko-okoljski ukrepi, kot je zelena pokritost, naj bi celo olajšali prezimitev škodljivca.
Ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za varno hrano so oblikovali posebno skupino za iskanje rešitev, a po besedah Hunjadija pri tem niso vključili domačih kmetov. Trenutno preizkušajo ciljano uporabo insekticidov in spremljanje populacije škodljivca, dolgoročno pa razvijajo sorte pese, odporne na cikado. Hunjadi opozarja, da težava ogroža obstoj številnih pridelkov in lahko brez pravočasnih ukrepov privede do scenarija, podobnega irski lakoti iz 19. stoletja.
Komentirajo lahko naročniki