Spektakularna aretacija Nicolása Madura sredi Caracasa, ki so jo v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle ameriške posebne enote Delta Force, ni le trenutek sodobne politične drame. Za priznanega zgodovinarja Nialla Fergusona je to jasen znak, da smo vstopili v obdobje, ki ga ne določa prihodnost, temveč vrnitev v politično ozračje z začetka 20. stoletja.
Ferguson trdi, da so primerjave Donalda Trumpa z evropskimi diktatorji iz medvojnega obdobja zgrešene. Prava modela za Trumpovo zunanjo politiko sta predsednika William McKinley (zaradi carin) in predvsem Theodore Roosevelt.
Gre za sodobno različico Rooseveltovega načela iz leta 1904, ki ZDA podeljuje pravico do intervencije v Latinski Ameriki v primeru “kroničnih nepravilnosti”. Ferguson poudarja, da Trump ne govori tiho, vsekakor pa vihti Rooseveltovo “veliko palico”, s čimer je celotno zahodno poloblo ponovno razglasil za izključno ameriško vplivno območje.
Ferguson ugotavlja, da so današnje osrednje politične razprave srhljivo podobne tistim izpred 120 let. Na obeh straneh Atlantika se vračamo k starim ideološkim bitkam:
Na desnici: Vzpon radikalnih figur (npr. Nick Fuentes) in protekcionizma.
Na levici: Ponovno oživljanje kolektivističnih sloganov o “socializmu” in “obdavčitvi bogatih”.
Gospodarstvo: Razprave o dostopnosti hrane in stanovanj so le odmev populističnih gibanj iz 19. stoletja, ki so zahtevala zaščitne carine, nato pa se čudila, zakaj se volivci zaradi draginje obračajo k socialistom.
Ferguson opozarja na nevarno analogijo med današnjim odnosom ZDA in Kitajske ter rivalstvom med Britanskim imperijem in Nemškim cesarstvom pred letom 1914.
ZDA danes spominjajo na “utrujenega Titana” (Edwardijansko Britanijo), ki blesti v finančnih storitvah, a zapušča industrijo. Kitajska pa zavzema vlogo vzpenjajočega se Nemškega rajha, ki stavi na industrijsko moč in išče svoje “mesto pod soncem”.
Tako kot so se v začetku 1900-ih vrstili lokalni konflikti na Balkanu in v Maroku, danes spremljamo vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter napetosti okoli Tajvana. Kitajska obsodba aretacije Madura kot “hegemonskega dejanja” je po Fergusonovem mnenju jasen kitajski signal: “Se vidimo na Tajvanu.”
Svet leta 2026 tako ostaja ujet v “zanko usode” (doom loop), kjer sta edini izbiri domači ekstremizem ali pa čakanje na neizogiben izbruh tretje svetovne vojne – scenarij, ki so ga leta 1906 prav tako predvideli le redki vizionarji.
Komentirajo lahko naročniki