Ob današnjem glasovanju o nezaupnici vladi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se mednarodna skupnost sprašuje predvsem, kako verjetno je, da bi uspela in kaj bi pomenila za razplet vojne v Gazi. Predlog nezaupnice je vložila izraelska opozicija, a da bi ga utegnili podpreti, grozita tudi vladni stranki, ki predstavljata ultra ortodoksne jude. Z njunimi glasovi bi vlada lahko padla, a ni tako preprosto.
Napetosti znotraj vladne koalicije so se zaostrile po odločitvi ustavnega sodišča, ki je oktobra lani razsodilo, da tudi ultraortodoksni judje niso več izvzeti iz obveznega vojaškega roka. Stranki Šas in Združena tora judaizma (UTJ), ki predstavljata to skupnost, sta zato napovedali podporo opozicijskemu predlogu.
Obvezno služenje vojske je v Izraelu tradicionalno breme večinskega prebivalstva, medtem ko so ultraortodoksni judje, ki predstavljajo približno 13 odstotkov prebivalstva, služenja oproščeni že od leta 1948. Zaradi vojne v Gazi in obsežnega vpoklica rezervistov, ki je izčrpal vojsko, se pritisk javnosti na to skupnost povečuje. Vlada namerava poleti v vojsko vpoklicati kar 54.000 ultraortodoksnih študentov, kar je sprožilo krizo zvestobe v koaliciji.
Kljub napovedani podpori dveh vladnih strank ostaja verjetnost padca vlade nizka, meni profesor Faris Kočan z ljubljanske FDV v izjavi za N1. Opozarja, da bo Netanjahu verjetno politično barantal in skušal doseči izjeme za versko skupnost v zameno za njihovo podporo. Padec vlade bi lahko sprožil nov zagon mirovnih prizadevanj za Gazo, a Kočan opozarja, da bi Netanjahu – zaradi obtožb korupcije – vojno raje nadaljeval, saj mu ta omogoča politično preživetje. Ne le, da se bo s strankama verjetno pogodil in vsaj delno uslišal njihove zahteve, da do padca vlade ne bi prišlo, z birokratskimi zavlačevanji in sklicevanjem na izredne razmere tudi v primeru izglasovanja nezaupnice do resne menjave na vrhu Izraela še več mesecev ne bi prišlo. Če predlog nezaupnice pade, naslednjega opozicija lahko vloži šele čez šest mesecev.
Komentirajo lahko naročniki