Koalicija je ministru za delo Luki Mescu prižgala zeleno luč za dvig minimalne plače na 1.482 evrov bruto, kar znese natanko 1.000 evrov neto. Zaradi povečane obremenitve bruto plač v času vlade Roberta Goloba, pa bo skoraj polovico povišice, ki jo bodo morali plačati delodajalci, pobrala država sama.
Gospodarska združenja medtem opozarjajo, da rezerv nimajo več, zato se bo večji del zvišanja minimalne plače prelil v višje cene blaga in storitev, še pospešil se bo tudi odliv kupne moči v tujino. Golob pa posmehljivo, gospodarstveniki vsakič, ko »morajo del dobičkov deliti z zaposlenimi,« vpijejo, da bo svet propadel. Ob tem 70 odstotkov kovinarskih podjetij že pripravlja odpuščanja, nekatera večja.
Minister za delo Luka Mesec je dobil »žegen« koalicije, da minimalno plačo dvigne za 16 % na 1.482 evra, kar pomeni neto znesek 1.000 evrov. Pomisleke ob tolikšnem dvigu minimalne plače sta v torek namreč izrazila tako finančni minister Klemen Boštjančič kot tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki pa danes na vladi dvigu, kakršnega si je zamislil mesec, nista nasprotovala.
Dvig za 16 %, skoraj polovico razlike bo pobrala država
Tako premier Robert Golob, kot Luka Mesec sta ponosna, da bo minimalna plača presegla prag revščine, ki je po oceni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti postavljen pri 981 evrih na mesec.
Za to, da se zaposlenemu na minimalni plači dvigne neto izplačilo za 113 evrov, z 887,71 na 1.000 evrov, se bo strošek delodajalca dvignil za kar 177 evrov, z dosedanjih 1558 na 1735 evrov. 44 % dviga minimalne plače bo tako pobrala država kar sama.
Vladni propagandisti zgornje dejstvo postavljajo v povsem drugačen okvir. Potezo namreč predstavljajo na način, da se je delavcem na minimalni plači le ta dvignila za 16 %, strošek delodajalca pa je medtem narasel za pozor, zgolj 11 %. Slednje predstavlja kot dobro novico za gospodarstvo.
A realno je 16-odstoten dvig bruto plače, neto izplačilo minimalne plače pa se zaradi novih prispevkov uvedenih v času aktualne vlade dviga za 12,7 %. Strošek delodajalca pa se bo znova povečal že marca, z uskladitvijo osnove za plačilo prispevkov.
Gospodarstvo: Dolgoročno je to nevzdržno
Predstavniki gospodarstva medtem opozarjajo, da gre za administrativni poseg, ki bo imel dolgoročne posledice. »Ne gre za zmeren ali tehnični popravek, temveč za grob rez v stroškovno strukturo podjetij. Minimalna plača ni le socialna kategorija, temveč pomemben ekonomski dejavnik, ki vpliva na poslovne modele, investicije in ohranjanje delovnih mest,« opozarja izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Mitja Gorenjšček.
Da je dvig minimalne plače socialno pravičen ukrep le na prvi pogled, dejansko pa prinaša več negativnih kot pozitivnih posledic opozarja Mariča Lah, predsednica trgovinske zbornice Slovenije. »Ne gre za zmeren ali tehnični popravek, temveč za grob rez v stroškovno strukturo podjetij. Minimalna plača ni le socialna kategorija, temveč pomemben ekonomski dejavnik, ki vpliva na poslovne modele, investicije in ohranjanje delovnih mest,« opozarja.
TZS opozarja, da podjetja rezerv za dvig minimalne plače nimajo več, zato se bo praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. »Višje plače se torej prelivajo v višje cene, višje cene pa v nadaljnje zahteve po dvigu plač,« opozarja na inflacijsko spiralo.
Obrtno podjetniška zbornica opozarja, da je dvig predvsem za mala podjetja ekonomsko nevzdržen, je jasen njen predsednik Blaž Cvar. Ob tem dodaja, da si tudi oni želijo zadovoljnih in dobro plačanih delavcev »vendar pa zgolj zviševanje minimalne plače brez upoštevanja realnih zmožnosti gospodarstva povzroča resno in dolgotrajno škodo.«
Obeta se dodatna selitev proizvodnje v tujino
Drugi učinek bo selitev podjetij. Minimalna plača bo nenadoma namesto zdajšnjih 30 % kar za 42 % višja kot na Hrvaškem, kjer so tudi sicer davčno ugodnejši pogoji, kar slovenski strošek dela krepko dviguje nad ravni v drugih državah.
Iz ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, na katero je odgovarjalo 47 podjetij, kar 79 % podjetij v tej dejavnosti napoveduje upad prodaje prav na podlagi dviga minimalne plače. Zaradi posledične izgube konkurenčnosti tretjina napoveduje upad prodaje za več kot 10 %, bolj izpostavljena pa so majhna in srednje velika podjetja.
Več kot polovica podjetij v tej panogi z uveljavitvijo takšne minimalne plače razmišlja o delni ali celo večji selitvi proizvodnje v tujino. Izgubo delovnih mest napoveduje 70 odstotkov podjetij, 21 % jih bo število zaposlenih zmanjšalo za več kot 30 odstotkov.
Sindikati bi še več
Da je nova višina minimalne plače utemeljena celo na napačnih predpostavkah ob tem opozarja radikalno leva Delavska koalicija. Sami menijo, da bi morala biti minimalna plača postavljena pri 1.107,50 evrih neto, kar je sicer sploh najvišji znesek, ki ga zakon o minimalni plači omogoča, želijo pa si tudi spremembe zakonodaje, je povedal Goran Lukić.
Z minimalno plačo se dvigujeta tudi regres in božičnica, kmalu pa tudi prispevki za samostojne podjetnike
Dvig minimalne plače za sabo potegne več drugih dvigov in podražitev, ki bodo prav tako udarile gospodarstvo in potrošnike. Neposredno na minimalno plačo sta vezana letni regres, ki se dviga s 1278 evrov na 1482 evrov, prav tako zimski regres oz. lani uvedena obvezna božičnica na 741 evrov.
Dvig minimalne plače se bo odrazil tudi v dvigu povprečne plače, kar pomeni višje najnižje prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje tako za delodajalce kot za zaposlene in samozaposlene. V kratkem se pričakuje tudi višje cene vrtcev, oskrbe v domovih starejših in drugih podobnih storitev.
Komentirajo lahko naročniki