Madžarski premier Viktor Orban je posvaril pred udeležbo na današnji – prvič uradno prepovedani – paradi ponosa v Budimpešti, ki se je namerava udeležiti tudi slovenski minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Današnji shod je vladajoči Fidesz prepovedal na podlagi nove zakonodaje, ki jo kritiki označujejo za vrhunec dolgoletnega zatiranja LGBTIQ+ skupnosti na Madžarskem.
Zakon proti “škodljivim vplivom”
Madžarski parlament, v katerem ima stranka Viktorja Orbana udobno večino, je marca namreč sprejel zakon, ki prepoveduje “dogodke, ki bi lahko škodovali otrokom”. V tej kategoriji so se znašli parada ponosa, javne razprave o spolni usmerjenosti, transspolnosti in vse druge oblike javnega izražanja, ki po mnenju madžarske vlade ne ustrezajo tradicionalnim heteroseksualnim vzorcem.
Zakon oblastem dovoljuje uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov in predvideva globe do 500 evrov za udeležence ter do enega leta zaporne kazni za organizatorje dogodka.
Policija je v začetku junija parado tudi formalno prepovedala, a je župan Budimpešte Gergely Karácsony napovedal, da se bo dogodek odvijal kot občinska kulturna prireditev. S tem poskušajo organizatorji obiti pravne določbe o javnih zborovanjih. “Glede na to, da prireditev ni napovedana v okviru zakona o zborovanjih, prepoved nima nobene pravne vrednosti,” je prepričan župan.
Orban Bruslju: “To ni Moskva”
Na prepoved parade se je z ostro izjavo odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Budimpešto pozvala, naj omogoči izvedbo dogodka brez strahu pred represijo. Orban je odziv Bruslja primerjal z diktatom iz časov Sovjetske zveze: “Tako kot Moskva tudi ona gleda na Madžarsko kot na podrejeno državo in misli, da lahko Madžarom iz Bruslja ukazuje, kako naj živijo, kaj naj jim je všeč in kaj ne.”
Orban je sicer dodal, da policija parade ne bo nasilno razgnala, ker da je Madžarska “civilizirana država”, a da morajo biti udeleženci pripravljeni na “pravne posledice”. Odprta družba po njegovem pomeni tudi spoštovanje zakonov: “Odrasli smo, zato naj se vsak zase odloči, kaj želi – se držati pravil … ali se soočiti z jasnimi pravnimi posledicami.”
Na paradi tudi slovenski minister Simon Maljevac
Udeležbo na paradi je med drugim potrdil tudi Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost v vladi Roberta Goloba iz vrst koalicijske Levice, ki poudarja, da se v Budimpešto odpravlja iz solidarnosti z lokalno LGBTIQ+ skupnostjo. “Kriminaliziranje spolne usmerjenosti in identitete ne spada v 21. stoletje,” je povedal pred odhodom. “V času, ko desni populizem napada pravice žensk, manjšin in vseh, ki si upajo biti drugačni, je ključno, da ostanemo glasni, prisotni in vidni. Tudi tam, kjer bi nas najraje utišali.”
Maljevac je pred vstopom v politiko sicer deloval kot direktor nevladne organizacije Legebitra, je eden najbolj vidnih aktivistov LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji in soustanovitelj Inštituta 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. “Solidarnost ni geslo, solidarnost so dejanja. In mi jo gradimo dan za dnem, zakon za zakonom, skupnost za skupnostjo, parado za parado,” je še sporočil.
Zunanje ministrstvo svari pred “varnostnim tveganjem”
Na dogodku naj bi bili prisotni tudi nekateri drugi evropski politiki, med njimi španski minister za kulturo Ernest Urtasun, nekdanji irski premier Leo Varadkar, nekdanji belgijski premier Elio Di Rupo, nizozemski minister za izobraževanje Eppo Bruins ter evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib, poroča Politico
Slovensko zunanje ministrstvo je pred današnjim dogodkom posodobilo priporočila za potovanja v madžarsko prestolnico. Čeprav obiska ne odsvetujejo, opozarjajo, da oblasti udeležbo na paradi štejejo za nezakonito. Prav tako so napovedane protidemonstracije, zaradi česar se varnostno tveganje za obiskovalce povečuje. Državljanom svetujejo, naj spremljajo napotke lokalnih organov in poskrbijo za lastno varnost.
Dodajajo tudi, da madžarska zakonodaja sicer ne kriminalizira homoseksualnosti, a ta Na Madžarskem ni široko sprejeta, javna podpora pa je – zlasti zunaj večjih mest – nizka. Nujna konzularna pomoč bo med dogodkom dostopna na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti.
Naj bo takoj jasno. Kar se dogaja na Madžarskem, ni prav. Ni treba, da se strinjamo z vrednotami drugih. Še manj je treba, da te vrednote z njimi delimo ali v skladu z njimi živimo. Je pa v demokraciji potrebno pustiti, da je slišano tudi tisto, v čemer se sami ne prepoznamo, s čimer se ne strinjamo ali pa nam preprosto ni všeč.
Tako naj bi pač deloval ta najboljši med bolj ali manj slabimi načini upravljanja družbe. Demokracija, ki – vsaj deklarativno – velja tudi v Budimpešti. In tudi pod Viktorjem Orbanom. Zato je poteze voditelja, ki sebe razglaša za “freedom fighterja” (borca za svobodo, op. a.), drugim pa bi svobodo izražanja kratil po lastni presoji, potrebno označiti kot nevarne.
Kar se dogaja za našo vzhodno mejo, tudi daleč presega zgolj vprašanje pravic lokalne LGBTIQ+ skupnosti. Prek prepovedi parade ponosa skuša Orban na zadnja vrata pripeljati omejitve vseh vrst zborovanj, ki mu niso všeč. Zato je današnja parada, bolj kot ekshibicija nekonvencionalne ljubezni in spolnosti, manifestacija svobode govora v najširšem smislu. In zato ob 30. obletnici parade napoved rekordne udeležbe.
Orbanova prepoved namreč prihaja v času, ko se vladajočemu Fideszu, bolj kot kadarkoli prej, lomi poldrugo desetletje dolga vladavina. “Gre za panične poteze oblasti, ki se boji, da bo izgubila volitve. Zato na različne načine preusmerja pozornost javnosti od svoje skorumpiranosti in nepriljubljenosti,” smo te dni lahko prebrali v britanskem Guardianu.
A prav v tem je naš Simon Maljevac, ki ga za eno popoldne izvažamo k sosedom, srhljivo podoben tip politika kot Viktor Orban. Ravno v tem tednu je namreč koalicijska stranka Levica svojo volilno bazo najbolj brutalno izdala v zameno za udobne vladne funkcije. In pogledala stran pri potrjevanju najvišjega orožarskega proračuna v zgodovini samostojne Slovenije.
Zato je ministrski turizem Simona Maljevca, nekakšen ministrov zasebni safari v Budimpešti, potrebno videti tudi ali predvsem v luči preusmerjanja pozornosti od bistveno bolj neprijetnih domačih vprašanj. Na primer, kako iskrena je Levica, ko govori o izstopu Slovenije iz zveze Nato? Res nihče med ministri Levice ne bere vladnih gradiv? In če jih, zakaj potem še niso izstopili iz Golobove koalicije?
Bistveno lažje kot voditi dosledno politiko doma, je zganjati nekakšno “miss sveta – ustavili bomo vojne in pregnali svetovno lakoto – politiko” na tujem. In se domov vračati s predvidljivimi sporočili o tem, da je glas proti tebi glas za scenarij, ki ga gledamo na Madžarskem. Ko ti nič ne gre od rok, samo spomniš, kdo je alternativa. Reprize tega gledamo že polna tri leta.
V resnici pa je ravno minister Maljevac v središču Budimpešte nekaj takega kot bi bil prihod Orbana pred celjsko sodišče v času sojenja Janši.
Ko mi je pred leti znanec, sicer deklarirani gej, ki s partnerjem živi v sožitju z manjšim, nekoliko bolj konzervativnim okoljem slovenskega podeželja, prostodušno navrgel: “Bog ne daj, da bi me tile Maljevci in Nike Kovač kdaj javno vzeli v bran, potem lahko kar pozabim na mirno življenje,” nisem povsem razumel, kaj misli.
Zdaj ga popolnoma razumem. Kjer dosledno politiko nadomešča nenačelni aktivizem, je vedno več škode kot koristi.
Komentirajo lahko naročniki