Latvijski parlament (Saeima) je v četrtek s 55 glasovi za in 33 proti sprožil razpravo o morebitnem izstopu države iz Istanbulske konvencije, sicer mednarodnega sporazuma Sveta Evrope za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Konvencija od držav zahteva celovit pravni okvir in sicer od boljšega pregona storilcev in zaščite žrtev do razvoja kriznih centrov ter zbiranja podatkov o nasilju.
A del, ki se nanaša na preprečevanje nasilja in zaščito žrtev ni sporen. Predvsem je sporna definicija spola, ki v uradne dokumente vnaša družbeni spol (ang. gender) kot družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki jih določena družba šteje za primerne za ženske in moške, s čimer se skozi zadnja vrata v države vnaša teorija spola, enačenje spolov in spreminjanje vloge spola v uradnih dokumentih. Prav na rušenje tradicionalnih vlog so opozarjali kritiki konvencije in ob tem dodali, da od ratifikacije zaradi konvencije ni prišlo do nobenih konkretnih rezultatov niti na področju preprečevanja nasilja nad ženskami, ki mu je konvencija primarno namenjena.
Latvija je dokument ratificirala konec leta 2023, veljati pa je začel maja 2024. Zagovorniki konvencije sicer pravijo, da so v tem času bile uvedene pomembne reforme, kot so strožje kazni za nasilje in uvedba kriznih zatočišč. Kljub temu opozicija z delom koalicijskih strank ocenjuje, da konvencija prinaša »tujo ideologijo«, ki ogroža latvijsko družbo, med drugim spolno vzgojo in propagando LGBT ideologije v šolah. Podporniki izstopa jo ravno zato označujejo za »trojanskega konja«.
Premierka Evika Siliņa (Nova enotnost) je napovedala, da bo zahtevala pojasnila od koalicijskih partnerjev, ki so podprli pobudo. Medtem so nevladne organizacije opozorile, da bi izstop pomenil umik države od obveznosti zaščite žrtev nasilja.
Če bi Latvija dokončno izstopila, bi se pridružila Turčiji, ki je leta 2021 postala prva država, ki je konvencijo zapustila. Več evropskih držav, med njimi Hrvaška, je ob ratifikaciji prav tako doživelo množične proteste in celo pozive k referendumu o odstopu v konvenciji, a so v konvenciji ostale. Do odstopa od konvencije sicer Latvijo loči še več korakov. Slovenija je tudi podpisnica konvencije in jo je tudi ratificirala.
Komentirajo lahko naročniki