Iz razpoložljivih podatkov aplikacije Erar in javno dostopnih poročil izhaja, da je poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta iz sredstev državnega zbora doslej plačala 70.016 evrov za svetovanje pri vodenju posebne parlamentarne preiskovalne komisije nekdanjemu direktorju podjetja Providentia Tomažu Modicu, danes novinarju portala Necenzurirano, na portalu Spletni časopis piše Peter Jančič.
Podjetje Providentia je bilo v preteklosti v lasti Vesne Vuković in Primoža Cirmana, obeh danes tesno povezanih z vladajočo stranko Gibanje Svoboda.
Preiskovalna komisija, ki jo vodi Vonta, se osredotoča predvsem na opozicijo, predvsem NSi Jerneja Vrtovca in SDS Janeza Janše, pri čemer naj bi sin slednjega v dveh letih prejel približno 130.000 evrov za informacijske storitve.
Hkrati pa preiskava ne zajema poslov, povezanih s podjetjema Providentia in SEEM M. & C, ki sta v preteklosti prejemali sredstva iz podjetij v državni lasti. Po podatkih Erarja je Providentia med letoma 2016 in 2020 iz Telekomove medijske divizije letno prejemala primerljive zneske, kot jih danes očitajo sinu Janeza Janše – pri čemer je šlo za neposredna plačila državnega podjetja. Kljub razmeroma visokim prihodkom je Providentia leta 2022 postala davčni dolžnik, ob tem pa po letnih poročilih ni imela zaposlenih.
Podjetje SEEM M. & C, ki ga je ustanovila Vukovićeva, pozneje pa likvidiral Cirman, je prejelo več kot sto tisoč evrov iz državnega podjetja GEN-I v času, ko ga je vodil današnji predsednik vlade Robert Golob. Dodatna sredstva so prihajala tudi iz zasebnih in državnih virov, vključno s podjetjem Brio finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Javnih pojasnil o vsebini teh pogodb iz GEN-I do danes ni bilo.
Vukovićeva je po prevzemu stranke s strani Goloba postala najprej piarovka Gibanja Svoboda, nato pa še generalna sekretarka stranke. Modic, ki je bil v preteklosti plačan iz Telekoma, danes za svetovanje prejema sredstva neposredno iz državnega zbora, hkrati pa deluje kot novinar medija, ki je pogosto kritičen do opozicijskih strank SDS in NSi.
Dodatna vprašanja odpira tudi poslovanje družinskega podjetja, povezanega s Tamaro Vonto, na področju okulistike, ki je v zadnjem desetletju iz državne zdravstvene zavarovalnice prejelo več kot štiri milijone evrov. Gre za dejavnost, ki združuje koncesionarsko in samoplačniško delo – prakso, ki jo vlada sicer pogosto javno problematizira.
Celota podatkov tako odpira vprašanje selektivnosti parlamentarne preiskave, morebitnega konflikta interesov ter neenakih meril pri presoji poslovnih povezav politike, medijev in državnih podjetij.
Komentirajo lahko naročniki