Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je na oblast prišla oktobra 2022, nadaljuje svojo politično pot, ki buri duhove doma in v tujini, v svoji analizi piše Time. Kot voditeljica stranke Fratelli d’Italia, ki izhaja iz postfašističnih korenin, je 48-letna Melonijeva prva ženska na čelu italijanske vlade. Njen vzpon, kljub pomanjkanju visokošolske izobrazbe in delavskemu poreklu, je presenetil mnoge. Kritiki so ob njenem prihodu na oblast svarili pred desničarskim obratom, a Meloni je presenetila s pragmatičnim pristopom. Na mednarodnem odru se je izkazala kot zaveznica EU, Nata in Ukrajine, hkrati pa se je distancirala od Kitajske in gradila mostove z voditelji, kot so Joe Biden, Ursula von der Leyen in J.D. Vance.
Doma pa Melonijeva vodi tršo linijo. Okrepiti skuša izvršilno oblast, omejiti nekatere oblike protesta, reformirati sodstvo in zaostriti politiko do nezakonitih priseljencev. Kritiki opozarjajo na postopno erozijo demokratičnih standardov, ki spominja na avtoritarne vzorce. Kljub temu Melonijeva zavrača očitke o fašizmu in poudarja, da njena stranka združuje različne desničarske tokove v zmernejšo platformo.
Iz vseh teh protislovij Melonijeva gradi novo vrsto nacionalizma: populističnega, nativističnega in prozahodnega, a zavezanega evropskim in atlantskim zavezništvom. »Najprej moramo braniti to, kar smo, svojo kulturo, svojo identiteto, svojo civilizacijo.«
Melonijeva se zaveda teže zgodovinskih primerjav, saj Italija še vedno živi v senci Mussolinijevega fašizma. Medtem ko njeni podporniki menijo, da uspešno vključuje skrajno desnico v demokratični proces, kritiki svarijo pred dolgoročnimi posledicami njenega vodenja. V Evropi, kjer se desničarski populizem krepi, Melonijeva ostaja ključna figura, ki bo morda oblikovala prihodnost zahodne demokracije. Njeno vprašanje novinarju: »Vas nekaj resnično skrbi?« odraža njeno zavedanje, da njena pot ostaja pod drobnogledom.
Komentirajo lahko naročniki