Izraelska vojska je začela s prvimi dejanji obsežne kopenske ofenzive, katere cilj je zavzetje in okupacija celotnega mesta Gaza. Enote so že prisotne na obrobju, v četrtih Zeitoun in Jabalia, kjer naj bi uničevale Hamasovo vojaško in infrastrukturno omrežje. Za začetek operacije so vpoklicali okoli 60.000 rezervistov, civilistom v Gazi pa naj bi v prihodnjih dneh ukazali evakuacijo proti jugu. Hamas obtožuje Izrael, da namerno zavira prizadevanja za dogovor o premirju in nadaljuje »brutalno vojno proti nedolžnim civilistom«.
Načrt izraelske vlade je naletel na obsodbo številnih zaveznikov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da bi takšna operacija lahko vodila v katastrofo za oba naroda in trajno destabilizacijo regije. Mednarodni odbor Rdečega križa pa je poudaril, da dodatno razseljevanje in stopnjevanje spopadov ogrožata že tako katastrofalne razmere za 2,1 milijona prebivalcev Gaze, ki se soočajo z izčrpanostjo, pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ter nevarnostjo za talce, ki jih Hamas še vedno drži v ujetništvu.
Obenem potekajo diplomatska prizadevanja. Katar in Egipt sta predlagala 60-dnevno premirje in izpustitev približno polovice talcev, kar je Hamas že sprejel. Izrael pa vztraja pri celovitem dogovoru, ki bi zajemal izpustitev vseh talcev, zato uradnega odgovora še ni podal. Hamas je zato premierja Benjamina Netanjahuja označil za glavnega krivca za blokado pogajanj. Od začetka vojne oktobra 2023, sprožene po napadu Hamasa na južni Izrael, je bilo po navedbah zdravstvenega ministrstva v Gazi ubitih več kot 62.000 ljudi, število žrtev pa še naprej narašča.
Komentirajo lahko naročniki