Nedavne predsedniške volitve na Irskem, ki jih je prepričljivo dobila kandidatka levice Catherine Connolly s 63 odstotki glasov, so razkrile naraščajoče nezadovoljstvo med prebivalci in političnimi elitami. Medtem ko so mediji razglašali “zgodovinsko zmago” za levico in Sinn Féin, se v ozadju skriva drugačna zgodba – kar 13 odstotkov volivcev je namerno uničilo svoje glasovnice, desetkrat več kot na prejšnjih volitvah, za The European Conservative piše Mick Hume.
Po navedbah irske volilne komisije so številni volivci to storili zavestno, kot obliko političnega protesta. Na glasovnicah so se pojavila sporočila, kot so »ni demokracije«, »EU lutke« in »ne zame«, nekateri pa so zapisali celo imena izmišljenih likov ali politikov, ki bi jih raje volili. V delavskih okrožjih, kot je zahodni Dublin, je bilo število neveljavnih glasovnic rekordno visoko – na nekaterih voliščih celo več kot polovica.
Volivci so izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja konservativnih kandidatov, saj številni niso izpolnili strogih pogojev za kandidaturo. Že pred volitvami je anketa pokazala, da se skoraj polovica Ircev ne počuti zastopane z nobenim od kandidatov.
Nemiri v Dublinu, povezani z napetostmi zaradi priseljevanja, so še poglobili občutek, da ljudje nimajo političnega glasu. Kritiki opozarjajo, da se vsaka razprava o migracijski politiki hitro označi za rasistično, kar še krepi odtujenost med oblastjo in prebivalci.
Primer Irske po mnenju analitikov ponazarja širši evropski pojav – vse več ljudi izgublja zaupanje v uradne institucije in politične elite. Namesto »nazadovanja demokracije«, kot to imenujejo evropski voditelji, gre po mnenju nekaterih za upor proti tistim, ki vladajo brez posluha za volivce.
Kot piše komentator Frank Furedi, »ni demokracija tista, ki ji ljudje več ne zaupajo, temveč ljudje in institucije, ki vladajo družbi.« Evropski razkol med elitno in “pravo” Evropo se tako poglablja – glas ljudstva, čeprav pogosto izražen z neveljavnimi glasovnicami, pa postaja vse glasnejši.
Komentirajo lahko naročniki