Po nedavni vojni med Iranom in Izraelom so iranske oblasti izvedle val aretacij in usmrtitev ljudi, osumljenih sodelovanja z izraelskimi obveščevalnimi službami. Po navedbah oblasti naj bi se izraelski agenti infiltrirali v iranske varnostne službe, kar naj bi prispevalo k natančno izvedenim atentatom na visoke vojaške poveljnike in znanstvenike, povezane z jedrskim programom. Oblasti zatrjujejo, da ukrepajo zaradi nacionalne varnosti, a mnogi analitiki se bojijo, da gre tudi za utišanje kritikov in krepitev notranjega nadzora.
V dvanajstih dneh spopadov je bilo zaradi vohunjenja usmrčenih šest oseb, dodatnih 700 pa naj bi jih bilo aretiranih zaradi domnevnih povezav z izraelskimi mrežami. Državna televizija je predvajala priznanja priprtih, a človekoljubne organizacije opozarjajo na prisilna priznanja in nepravične sodne postopke. Vzporedno poteka kampanja pritiskov na novinarje, ki delajo za medije v tujini – oblasti so nadlegovale njihove družine v Iranu in jih skušale prisiliti k odpovedi ali molku, pogosto z grožnjami najhujših kazni, vključno s smrtjo.
Poleg novinarjev oblasti ciljno aretirajo tudi aktiviste, umetnike in sorodnike žrtev protestov iz leta 2022. Internetni dostop ostaja omejen tudi po koncu spopadov, kar je v Iranu običajna praksa med krizo. Analitiki opozarjajo, da dogajanje spominja na represivne ukrepe iz 80. let prejšnjega stoletja, ko so oblasti med vojno z Irakom izvajale množične usmrtitve političnih zapornikov. Obstaja strah, da bi se Iran v času mednarodne osamitve znova zatekel k podobnim brutalnim metodam zatiranja nasprotnikov.
Komentirajo lahko naročniki