Kaj vas skrbi pri Janezu Janši in nato serija odgovorov, od katerih so nekateri precej zavajajoči. Ter razlogi v podporo Robertu Golobu, pri branju katerih se človeku zazdi, da anketar živi v nekem vzporednem svetu, ne v Sloveniji leta 2025 pod vlado Roberta Goloba. To sta dve vprašanji iz ankete, ki jo te dni izvaja agencija Ninamedia, gre pa za bistveno obširnejšo raziskavo.
V nadaljevanju o tem, kaj še sprašujejo, zakaj izvajalci izjav ne dajejo in kaj vse je narobe s slovenskimi raziskavami javnega mnenja, da prepogosto udarijo povsem mimo, primer česar je bil denimo nedavni referendum o asistiranem samomoru.
Volilna kampanja je pred vrati in politični akterji se že aktivno pripravljajo nanjo, tudi s sondiranjem javnega mnenja, na podlagi katerega nato stranke oblikujejo svoje slogane in programska izhodišča za razprave in soočenja ter svojo kampanjo.
Nekaj vprašanj ene izmed takšnih anket je te dni ušlo v javnost. Gre za anketo, ki jo izvaja agencija Ninamedia Nikole Damjanića – za katerega naročnika sicer ni jasno, sodeč po vprašanjih, ki so zaokrožila v javnosti, pa lahko ugibamo, da gre za katero od strank, bolj verjetno vladnih.
Tudi sicer Ninamedia veliko posluje z državnimi in predvsem ljubljanskimi občinskimi subjekti. V Mandatu vlade Roberta Goloba je namreč največji partner Ninamedie prav Mestna občina Ljubljana, ki jim je plačala za 204.467 evrov storitev, v kar pa niso vključena občinska podjetja. Voka Snaga je bila četrti največji partner, od nastopa Golobove vlade so naročili za 53.338 evrov storitev, tik za njimi pa Energetika Ljubljana s 50.703 evri naročil.
Med prvimi desetimi naročniki sploh ni drugih od javnih institucij ali državnih podjetij. Med večjimi so še Statistični urad, AKOS, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, DARS, Eles, Ministrstvo za obrambo in Slovenske železnice. V zadnjih štirih letih so pri Ninamedii naročili med 35.000 in 200.00 evrov storitev. Ko govorimo o profesionalnem merjenju javnega mnenja, to sicer niso zelo visoki zneski za tri leta in pol.
Zavajajoča vprašanja, a ne toliko kot bi sodili zgolj po objavah na X-u
Celotne ankete nismo videli, zato smo se obrnili na Damjanića za več pojasnil. »O anketi, ki je zdaj v igri ne boste izvedeli ničesar, ker o tem nočem govoriti,« nas je že v samem začetku odslovil Damjanić, ki pojasnjuje, da je vsebina ankete zasebna zadeva in o njej ne more govoriti, saj so pri Ninamedii v tem primeru le izvajalci in nič več. Niso nam želeli niti potrditi avtentičnosti vprašanj, ki krožijo po družbenih omrežjih.
Iz vprašanj, ki so bila objavljena na družbenih omrežjih, pa izhaja, da preverjajo odnos anketirancev do Roberta Goloba in Janeza Janše. V obeh primerih so ljudi spraševali po podpori in skrbeh glede enega in drugega. So pa odgovori, ki so na razpolago, različni in v nekaterih primerih zavajajoči.
Pri skrbeh v povezavi z Janšo tako lahko izberemo možnost, da »ne skrbi za slovenske nacionalne interese« pri čemer je navedeno, da so bila ključna državna podjetja prodana tujcem po nizkih cenah. Izpostavljeni so Mercator (tujcem prodan v času vlade Alenke Bratušek, v času Janše pa Pivorvarni Laško), NLB (prodana v času vlade Antona Ropa), Slovenska industrija jekla, Istrabenz ter Pivovarna Laško Union (slednja prodana Heinekenu v času vlade Mira Cerarja).
Preostale možnosti, ki so razvidne pri tem vprašanju, so še, da Slovenijo deli s toksično politiko, da škoduje ugledu Slovenije, je nedemokratičen in da so njegove vlade poslabšale gospodarsko sliko. Celotno vprašanje iz objav na spletu ni razvidno, zato ni jasno, ali obstaja tudi opcija ne skrbi me ali nič od tega.
Skrbi volivcev preverjajo tudi glede vlade Roberta Goloba, a tam so možne skrbi drugačne – da ni naredil dovolj glede pomembnih vprašanj, da ima velik ego, mu manjka političnih izkušenj, se preveč osredotoča na preteklost, je preveč ideološki ali šibek vodja ter da ni izpolnil obljub. Tukaj je iz objav vidno celotno vprašanje, zato je vidna tudi opcija ne vem, zakaj se zavzema, zato lahko sklepamo, da je verjetno podobna opcija podana tudi pri Janši.
Preverjali so tudi pozitivne lastnosti obeh glavnih akterjev, pri čemer so znova pri Golobu nekoliko bolj tendenciozno napisane kot pri Janši.
Opredeljevanje do hipotetičnih izjav
Anketa od volivca pričakuje tudi, da se opredeli do morebitnih hipotetičnih izjav Janše in Goloba. Vprašanje se namreč glasi: »Spodaj sta dve stvari, ki bi jih Janez Janša in Robert Golob morda povedala pred naslednjimi volitvami. S kom se bolj strinjate?« in nato podana hipotetična stališča enega in drugega, do česar se mora vprašani opredeliti, s kom se bolj strinja.
Vprašanja se nanašajo tudi na Vladimirja Prebiliča, in sicer, ali naj ostane v Bruslju ali ustanovi svojo stranko, kar je glede na to, da je stranko že ustanovil rahlo nesmiselno vprašanje ter s kom naj se po volitvah povezuje, na izbiro pa so poleg Janše in Goloba ponujeni še Matjaž Han, Luka Mesec in Anže Logar, ne pa tudi denimo Jernej Vrtovec, ki prav tako vodi parlamentarno stranko.
Preverjanje, kako se javnost odziva na hipotetične izjave ali stališča sicer samo po sebi ni sporno, ocenjuje sogovornik, ki ima dober vpogled v stanje na tem področju. Je pa po njegovi oceni le to bilo izpeljano nerodno oz. nekoliko neprofesionalno.
Komercialno, pa tudi v primeru politike se pogosto preverja odziv javnosti, koliko se izgubi ali pridobi, če se denimo nekaj naredi ali ne. A pri teh vprašanjih prvin tega pristopa ni veliko zaznati. Opozori še, da zgolj iz nekaj posnetkov zaslona ne moremo sklepati kakšna je celotna anketa, zato je tudi podajanje sodbe o njej v tem primeru nekoliko nehvaležno.
Za profesionalne raziskave v Sloveniji ni denarja in naročnikov, ki bi jih razumeli
Preden nam je Damjanić odložil telefon, je dodal še,
Naročniška vsebina
Iz tega je mogoče sklepati, da so bili vsi, ki niso želeli povedati, kako bodo glasovali proti, kar pa je za prihodnost merjenja javnega mnenja in splošen javni diskurz v Sloveniji zaskrbljujoče. Del državljanov oz. njihovih mnenj je v Sloveniji tako demoniziran, da ga niti več ne upajo javno izraziti. Objave vzete iz konteksta, kot tudi tendenciozna vprašanja, ki respondenta usmerjajo v točno določeno smer, pa agencijam tudi ne delajo velike usluge.
2 odziva na “Hudiček Janša in angelček Golob: kako preko ankete očrniti enega in graditi drugega”
Torej bi se dalo reči, da to ni raziskava, ampak propaganda proti Desnici.
S tovrstnimi anketami gradijo predvsem polarizacijo: Janšo in Kučana. Kot, da bi se moralo vse vrteti okrog teh dveh tragičnih likov, ki sta v celoti uzorpirala Slovenijo. Oba sta del iste težave: plenjenje javnega denarja in večanje javnih izdatkov.
Obstaja tretja pot, pot ljudstva, ki jo pa te ankete nočejo izmeriti.
Komentirajo lahko naročniki