Golob kampanjo širi v tujino: v Politicu zatrjuje, da Janša hoče razbiti Evropsko unijo

Manj kot 14 dni do volitev v Sloveniji je bruseljski Politico objavil intervju s predsednikom drugo uvrščene stranke v javnomnenjskih raziskavah, premierjem Robertom Golobom.

Golob je intervju izkoristil za strašenje Evrope pred največjim tekmecem, predsednikom desnosredinske stranke SDS, Janezom Janšo. Bralce vplivnega liberalnega medija prepričuje, da je Janez Janša skrajni desničar, ki bo največji Orbanov zaveznik pri “razbijanju Evropske unije”. 

Gre seveda za laž, saj je Janša izpričani Evropejec in zagovornik evropskih vrednot, SDS pa je članica Evropske ljudske stranke z jasno podporo njenega predsednika Manfreda Webra. Pri odnosu in podpori Ukrajini, kjer Orban zavira in razbija evropsko enotnost, pa so bližje Orbanovim stališčem slovenski levičarji kot Janša, ki je povsem na liniji z jedrno Evropo, opozarjamo v komentarju. 

Štirinajst dni pred volitvami največji vladni stranki, zmagovalki prejšnjih volitev, Gibanju Svoboda, kaže na poraz. Slednje se pozna v njeni predvolilni kampanji, ki se vse manj osredotoča na dosežke vlade ter vse več v ospredje postavlja strašenje pred največjim tekmecem, vodjo SDS-a Janezom Janšo.

Golob je tovrstno strategijo zavzel tudi na mednarodni sceni, kjer je v pogovoru za Politico bralce svaril pred tem, da volitve v Sloveniji dobi njegov tekmec. V pogovoru je potegnil vzporednico z Madžarsko v smislu trditve, da imata oba volilna izida pomembne posledice za prihodnjo politično smer Evropske unije. Po njegovem mnenju bi zmaga proevropskih sil (kamor v Sloveniji prišteva sebe, ne pa glavnega  tekmeca) v obeh državah pomenila pozitiven signal za EU v času, ko se po njegovih besedah krepi populizem.

Janšo namreč Golob v pogovoru predstavi kot tesnega političnega zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbána. Opozori na posledice, ki bi jih po njegovem mnenju lahko imela Janševa zmaga za delovanje EU. Med drugim pravi: »Razumeti morate, da je bil Viktor Orbán v Evropskem svetu dolga leta sam. Če bo Janša zmagal, se bo Svet začel še bolj drobiti.« Po njegovem bi Janša lahko Orbánu pomagal pri blokiranju evropskih postopkov proti Madžarski.

Golob Janšo predstavi kot najtesnejšega Orbánovega političnega partnerja v EU. V intervjuju poudari: »Razumeti moramo, da je Janša najbližji zaveznik Viktorja Orbána, kar jih bo Orbán kadarkoli imel.« Dodaja tudi, da bi po njegovem mnenju takšno zavezništvo lahko oslabilo evropsko enotnost: »Janša bo povsem na Orbánovi strani … kar pomeni, da bosta poskušala razbiti samo Evropsko unijo. To je pravzaprav nevarnost oziroma bitka, v kateri smo zdaj.«

Premier v pogovoru kritizira tudi Janševe prejšnje vlade, ki jim očita pritisk na pravno državo, politizacijo organov pregona in omejevanje civilnih svoboščin. Ob tem izraža širšo skrb zaradi vzpona desnega populizma v Evropi ter poudarja, da bi bila po njegovem mnenju zmaga proevropskih (s tem misli levih) političnih sil v Sloveniji in na Madžarskem pomembna za prihodnost Evropske unije.

Poleg volitev članek obravnava tudi Golobove poglede na prihodnost EU, med drugim na idejo večhitrostne Evrope, tehnološko suverenost, evropsko obrambno politiko ter odnos EU do Rusije in vojne v Ukrajini.

Glavno razhajanje med Orbanom in ostalimi članicami EU: pomoč Ukrajini in odnos do Rusije

Točka, na kateri madžarski premier najbolj “drobi Evropo”, je odnos do agresije Rusije na Ukrajino. Orban namreč zavzema bistveno bolj zadržano in pogosto blokirajoče stališče do podpore Ukrajini kot večina držav EU. Madžarska nasprotuje nekaterim oblikam vojaške in finančne pomoči ter je pripravljena uporabiti svoj vpliv v EU za blokado ali zavlačevanje skupnih odločitev. Nedavno je je Budimpešta blokirala pravno podlago za približno 90 milijard evrov vredno evropsko posojilo Ukrajini, spor pa je dodatno zaostril konflikt z Kijevom glede dobave ruske nafte po naftovodu Družba.

Orbán svojo politiko utemeljuje z nacionalnimi interesi Madžarske, zlasti z energetskimi vprašanji, in z bolj previdnim pristopom do konflikta z Rusijo. Madžarska je tako zagrozila tudi z ustavitvijo določenih dobav in tranzita blaga za Ukrajino, dokler ne bo rešen spor glede nafte.

Takšno stališče pomeni, da lahko Madžarska kot članica EU in NATO z uporabo političnih ali institucionalnih vzvodov upočasni ali oteži skupno evropsko pomoč Ukrajini. Ker številne odločitve v EU zahtevajo soglasje držav članic, lahko madžarski veto ali blokada pomembno vplivata na hitrost in obseg finančne ter vojaške podpore Kijevu.