Slovenski volivci so jasno izrazili željo, da imajo v določenih okoliščinah pravico odločati o koncu svojega življenja. To so potrdili na referendumu in v parlamentu, a kot opozarja dr. Alojz Ihan, zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja povzroča globok razkol med voljo javnosti in stališčem medicinske stroke.
Zakon namreč določa, da bo pomoč pri samousmrtitvi izvedena kot običajna zdravstvena storitev, ki jo bodo morali organizirati zdravstveni domovi. Družinski zdravniki in patronažne sestre naj bi v praksi izvajali postopke, ki jih je medicina stoletja razumela kot neetična in kazniva dejanja.
Po njegovem mnenju se Slovenija s tem močno razlikuje od držav, kot sta Švica in Avstrija, kjer tovrstni postopki potekajo zunaj zdravstvenega sistema. Tam zdravniki ne sodelujejo neposredno, saj stroka tega ni sprejela kot svojo nalogo.
Dr. Ihan meni, da bi bilo mogoče spoštovati voljo volivcev brez posega v avtonomijo zdravnikov – denimo z ustanovitvijo nekaj državnih centrov, kjer bi delo opravljali posebej usposobljeni strokovnjaki. Namesto tega pa zakon uvaja obveznost sodelovanja zdravstvenih delavcev, kar bo po njegovem povzročilo številne etične, organizacijske in pravne zaplete.
Zaključi z opozorilom, da tak pristop spodkopava zaupanje med medicinsko stroko in državo ter odpira vprašanja o avtonomiji zdravnikov, ki bi morali o svojem delu odločati samostojno – ne pa po zapovedi politike.
Komentirajo lahko naročniki