Državni proračun je v prvih osmih mesecih 2025 izkazal približno –1,0 milijarde evrov primanjkljaja (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil lani skoraj izravnan. Do konca leta naj bi se primanjkljaj povzpel na okoli –1,9 milijarde evrov, kar je precej več kot leta 2024 (–0,2 milijarde). Glavni razlog je rast tekoče porabe, predvsem stroški dela zaradi sprememb plačnega sistema, medtem ko se je rast prihodkov ustavila zaradi umiritve gospodarske aktivnosti in manjšega priliva evropskih sredstev. Interventni ukrepi letos na saldo skorajda nimajo vpliva.
Na prihodkovni strani se kaže manjše črpanje evropskih sredstev, na odhodkovni pa posledično zaostajanje investicijske porabe. Poleg tega izkušnje zadnjih let razkrivajo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju za približno 750 milijonov evrov nižji od načrtovanih, kar kaže na nerealistično načrtovanje. To zmanjšuje verodostojnost proračuna, spodbuja manj odgovorno porabo in otežuje dolgoročno načrtovanje.
Vlada medtem zaključuje pripravo proračunov za leti 2026 in 2027, a že zdaj je jasno, da bo tudi realizacija porabe v 2025 znova odstopala od načrtov. Zato je v negotovih gospodarskih razmerah nujno preudarno in realistično načrtovanje, ki omogoča pregledno in učinkovito upravljanje javnega denarja.
Komentirajo lahko naročniki