V intervjuju za ameriško televiziji CBS je Rafael Grossi, vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ocenil, da bi Iran jedrski program lahko znova zagnal že v nekaj mesecih. Grossi je prepričan, da izraelski in ameriški napadi niso uničili vseh zalog urana, ki ga ima Iran in tudi, da uničenje na podzemnih poslopjih, kjer bogatijo uran ni popolno in da bi jih lahko znova zagnali v nekaj mesecih. Iran sicer IAEA po zadnjih napadih ne dovoli več vpogleda v iranske jedrske objekte, poročila o škodi na objektih pa se zelo razlikujejo tako med ameriškimi, kot iranskimi viri.
Po besedah Rafaela Grossija, vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), bi Iran kljub nedavnim ameriškim in izraelskim letalskim napadom lahko že v nekaj mesecih znova zagnal obrate za bogatenje urana. Izjava, ki močno nasprotuje trditvam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je bila dana v intervjuju za ameriško televizijo CBS. “Zmogljivosti, ki jih imajo, so na voljo. Po mojem mnenju lahko v nekaj mesecih znova zaženejo večje število centrifug, ki proizvajajo obogateni uran,” je ocenil Grossi in dodal, da ni mogoče trditi, da so bili iranski objekti popolnoma uničeni.
Razhajanja o nastali škodi
Po napadih na Iran, ki jih je Izrael začel 13. junija, 22. junija pa so se mu pridružile tudi Združene države Amerike z bombami, namenjenimi uničevanju globokih podzemeljskih bunkerjev, sta izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump razglasila, da so napadi, usmerjeni proti ključnim objektom v Fordoju, Natanzu in Isfahanu, za več let ustavili jedrski program Irana. A že predhodni obveščevalni pregled ameriškega obrambnega ministrstva, ki je pricurljal v javnost, kaže, da so podzemni deli obratov ostali večinoma nepoškodovani. Trump je žvižgača, ki je dokument prinesel v javnost sicer označil za izdajalca, ki spodkopava uspeh enega najbolj učinkovitih vojaških napadov v zgodovini.
ZDA tako vztrajajo pri svoji liniji: Trump je izjavil, da Iran ne bo mogel obnoviti zmogljivosti, ker “niso imeli časa za premik materiala”. Hkrati pa je dodal, da bi v primeru novih dokazov o nadaljnjem bogatenju “absolutno” razmislil o novem napadu.
Grossi je opozoril, da Iran še vedno razpolaga z večino svojega zalog obogatenega urana. Po ocenah agencije ima Teheran približno 408,6 kg 60-odstotno obogatenega urana – to je nad mejo za civilno uporabo, vendar pod pragom za orožje. Če bi bil ta uran dodatno obogaten, bi zadostoval za izdelavo devetih jedrskih bomb. “Ne vemo, kje se ta material nahaja. Morda je bil del uničen, morda pa tudi premaknjen,” je opozoril Grossi, ki dostopa do iranskih objektov nima več, saj je Iran prekinil sodelovanje z IAEA. Prošnje IAEA za pregled poškodovanih objektov Iran zavrača kot politično motivirane v korist ZDA in Izraela.
Različne ocene o nastali škodi na objektih prihajajo tudi iz Irana. Medtem ko ajatola Ali Hamenej trdi, da napadi “niso dosegli nič pomembnega”, zunanji minister Abas Aragči govori o “resni in obsežni škodi”.
Iran omejuje dostop IAEA, slednja si želi diplomatske rešitve in opozarja na nujnost dostopa
Prekinitev sodelovanja z IAEA je izglasoval tudi iranski parlament, kar dodatno zapleta možnosti za neodvisen pregled škode. Vodja IAEA je kljub temu izrazil upanje, da se bodo z iranskimi oblastmi vendarle uspeli znova usesti za pogajalsko mizo. “Po vojaških napadih je edina dolgoročna rešitev diplomacija,” je poudaril.
Iran, ki vztraja, da je njegov program miroljuben, je bil še pred napadi v pogajanjih z ZDA o novem jedrskem sporazumu. Ta bi nadomestil dogovor iz leta 2015, od katerega je Trump enostransko odstopil leta 2018. Od takrat je Iran postopno opuščal omejitve, vključno z bogatenjem urana v Fordovu.
Grossi je zaključil, da je nujno, da agencija čim prej pridobi dostop do poškodovanih objektov in natančne informacije o premikih zalog. “Na koncu moramo razumeti, kaj se je zgodilo – in to lahko naredimo le na terenu,” je dejal.
Dejstvo je, da je tako bombardiranje jedrskih objektov na treh ključnih lokacijah, kot tudi eliminacija nekaterih pomembnih jedrskih znanstvenikov v Iranu iranski jedrski program upočasnila. Vprašanje pa je, za kako dolgo in kako močno. Ameriške bombe naj bi prodrle nekje do 60 metrov globoko, a vsaj del objektov naj bi se po nekaterih ocenah nahajal na globini 90 metrov. Kakšen je bil dejanski učinek več zaporednih bomb je tako težko oceniti, dokler se te ocene ne naredi na lokaciji sami in ta trenutek verjetno niti Iran točno ne ve, koliko škode je nastalo.
Kljub temu pa so ocene analitikov vendarle dovolj jasne, da popolnega uničenja, s katerim predvsem zaradi politične propagande opleta Trump skoraj zagotovo ni bilo. Prav tako pa škoda zagotovo tudi ni minorna, kot hiti miriti svoje ljudstvo ajatola Ali Hamenej. Koliko opreme in materiala pa je Iran uspel prestaviti na druge lokacije je nemogoče oceniti in če ne bo prišlo do dogovora in pregleda, lahko vsi samo malo tipamo v temi.
A hkrati se je treba zavedati, da jedrsko orožje v rokah radikalnega teokratskega režima, kakršnega ima Iran, predstavlja grožnjo celotnemu svetu, zato je diplomatska rešitev, ki ne ustrezno zagotovi, da Iran jedrskega orožja ne bo imel, dolgoročno slaba in neustrezna in v tem primeru je verjetno celo bolj smiselno prisluhniti Trumpu, ki pravi, da bodo bombardirali znova, če se izkaže, da uničenje ni bilo tako temeljito, kot pravi, da je bilo.
Hkrati pa iranski režim v jedrskem programu vidi največjo zavarovalno polico za svoj obstoj. Ko so se jedrskemu programu ali podobnim programom orožja za množično uničevanje odpovedali drugi režimi, denimo Irak in Libija, jih le to ni zaščitilo pred padcem. Še več, zdi se, da jih je naredilo bolj ranljive in da so posledično ob izdatni pomoči z zahoda hitreje padli, kot bi morda sicer. Na drugi strani se severnokorejski režim, ki se jedrskemu orožju ni odpovedal in ga v celoti razvil, zaenkrat kar dobro drži na oblasti in nič ne kaže, da bi ga kdo kmalu strmoglavil. Prepričati ali prisiliti Iran, da se odpove jedrskemu orožju tako ne bo lahka naloga in glede na siceršnjo kompromitiranost Grossija je vprašanje, če je IAEA pod trenutnim vodstvom temu kos.
Je pa dejstvo tudi, da Iran ni niti Severna Koreja niti Libija. Situacija v Iranu je bistveno drugačna od obeh, zato niti z vidika ZDA, niti z vidika Irana ni mogoče aplicirati izkušenj iz ene ali druge države apriori na stanje v Iranu, pač pa je treba poiskati unikatno rešitev. In ja, iranski jedrski program pač ne more biti miroljuben, če bogatijo uran nad 60 %, kar je bistveno več, kot je potrebno za obratovanje jedrske elektrarne, ki so jo, ironično, še pred islamsko revolucijo 1979, v Iranu zgradile ZDA.
Komentirajo lahko naročniki