Pod vlado Roberta Goloba se je davčna obremenitev v Sloveniji občutno povečala, predvsem pri dohodnini in davku na dobiček podjetij, ugotavljajo na portalu Finance. Povprečni Slovenec ima danes zaradi sprememb zakonodaje in inflacije realno okoli 2.000 evrov manj neto dohodka kot leta 2022, kar pomeni, da si lahko privošči približno 13 % manj življenjskih potrebščin. Do leta 2026 bo zaposleni s povprečno plačo skupaj izgubil 3.600 evrov, tisti z dvojnim povprečjem pa 5.200 evrov. V primerjavi z Avstrijo imajo slovenske družine bistveno manj razpoložljivega dohodka.
Podjetja so dodatno prizadeli višji davek na dobiček po poplavah, prispevek za dolgotrajno oskrbo in preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Leta 2024 se je obdavčitev dohodkov podjetij povečala, davčna osnova pa je med letoma 2021 in 2023 zrasla desetkrat hitreje kot prihodki podjetij. To zmanjšuje konkurenčnost, izvoz in investicije – v zadnjem letu so naložbe v opremo upadle za približno tri odstotke.
Kljub temu ministrstvo za finance poudarja, da so spremembe namenjene stabilnim in pravičnejšim javnim financam. Deloma so jih narekovale krize, od energetske do sanacije po poplavah. Uvedene so bile tudi davčne olajšave za raziskave, razvoj in zeleno preobrazbo. A gospodarstveniki opozarjajo, da Slovenija postaja manj privlačno davčno okolje, podjetja pa vse pogosteje razmišljajo o selitvi poslovanja. Finančni trgi Sloveniji sicer še vedno zaupajo, a brez reform, zlasti pokojninske, dolgoročna stabilnost javnih financ ostaja vprašljiva.
Komentirajo lahko naročniki