“Če že ni sreče v reformah in gospodarstvu, naj bo vsaj v osebnem življenju”

V komentarju za portal Finance se Petra Sovdat spominja pričakovanj pred volitvami, ko je Golobu glas zaupalo več kot 400 tisoč ljudi, med njimi tudi številni gospodarstveniki. V njem so videli menedžerja, ki bi državi dodal učinkovitost in jo premaknil iz sence političnih elit. A po več kot dveh letih je po njenem edina izpolnjena velika obljuba višji davčni primež, brez izboljšanja standarda ali storitev države. Reforme so obstale, proračunski primanjkljaj pa raste.

Sovdatova Golobu očita, da ni postal niti klasičen slovenski »gradualistični« politik, temveč še slabši – nazadnjak. Oblikovanje politik je prepustil interesnim skupinam, v ospredje pa vrača prakse političnega gospodarstva, ki naj bi bile že presežene. Med njimi so apetiti po lastniškem obvladovanju podjetij, kar je še posebej vidno pri primerih SIJ in nacionalizaciji Farm Ihan. Ironično je, da prav Golob, ki je državno podjetje vodil kot svoje, zdaj spodbuja vračanje države v gospodarstvo.

Pri tem se odpirajo tudi vprašanja kadrovanja in korupcije. Kot opozarja protikorupcijska komisija, je primer hipne zaposlitve Damirja Črnčeca v SDH simptom širšega sistema, ki gradi teren za obuditev politično-privilegijskega gospodarstva. Kolumna se sklene cinično in v povezavi z jutrišnjo poroko: če že ni sreče v reformah in gospodarstvu, naj bo vsaj v osebnem življenju – »srečno nam«.