Evropska komisija je v jesenski napovedi znižala pričakovano gospodarsko rast Slovenije za leto 2025 na en odstotek, kar je polovica spomladanske napovedi. Rast bo tako slabša od povprečja EU, kjer naj bi ekonomija letos napredovala za 1,4 odstotka.
❗️Bruselj je gospodarsko napoved za Slovenijo znižal z 2,0 (spomladanska napoved) na rast v višini 1,0 %. To je pod povprečjem EU in območja z evrom. Prihodnje leto naj bi rast znašala 2,4 %. pic.twitter.com/K1l0XZdiuS
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) November 17, 2025
Slovensko gospodarstvo je v prvi polovici leta praktično stagniralo. Rast je držala zasebna potrošnja, medtem ko sta naložbe in izvoz prispevala negativno. V drugi polovici leta naj bi se potrošnja okrepila – k temu bo pripomogla tudi uvedba obvezne božičnice – nekoliko naj bi se izboljšal tudi izvoz.
Kaj pričakuje Komisija?
- Leta 2026 naj bi BDP zrasel za 2,4 %, leta 2027 pa za 2,6 %.
- Inflacija bo upadala: 2,5 % letos, do 2,1 % leta 2027.
- Brezposelnost ostaja rekordno nizka – okoli 3,4–3,5 %, kar je precej pod evropskim povprečjem.
- Plače se bodo še naprej hitro dvigovale: letos za skoraj 8 %, prihodnja leta okoli 5–6 %.
Državni primanjkljaj bo letos dosegel 2,2 % BDP, v naslednjih dveh letih pa se bo še nekoliko povečal zaradi dragih reform – višjih plač v javnem sektorju in uvedbe dolgotrajne oskrbe. Kljub temu bo javni dolg padal: z 66,6 % BDP lani na 62,6 % leta 2027, predvsem zaradi gospodarske rasti in visokih javnih naložb, ki ostajajo na ravni nad 5 % BDP.
Znižana napoved se ujema tudi z ocenami Umarja, ki opozarja na upad izvoza in težave v evropski industriji. Kombinacija visoke domače porabe, šibkejšega izvoza in dragih reform tako oblikuje sliko slovenskega gospodarstva v naslednjih treh letih: počasnejša rast, a stabilen trg dela in vztrajno zniževanje javnega dolga.
Komentirajo lahko naročniki