Banka Slovenije je v posodobljeni napovedi gospodarskih gibanj za leto 2025 znižala oceno rasti bruto domačega proizvoda (BDP) z decembrskih 2,2 odstotka na 1,3 odstotka. Razlog za slabše izhodišče je presenetljivo krčenje BDP v prvem četrtletju, ki ga je povzročil upad zasebne potrošnje, investicij in neto menjave s tujino. Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten je poudarila, da na to vpliva predvsem negotovost v mednarodnem okolju, ki bremeni slovenske izvoznike, povečan uvoz pa odraža kopičenje zalog podjetij.
Kljub temu Banka Slovenije za drugo četrtletje zaznava znake ponovne rasti BDP, tveganj za recesijo pa ne vidi. Napoved sicer spremljajo pretežno negativna tveganja, zlasti povezana z negotovostjo glede trgovinskih politik. V primeru zaostrovanja trgovinske vojne bi lahko bila rast BDP letos še za 0,4 odstotne točke nižja, v letih 2026 in 2027 pa za 0,8 oziroma 0,2 odstotne točke.
Zaposlenost naj bi letos upadla za 0,5 odstotka, pri čemer se v zasebnem sektorju pričakuje 0,8-odstotni upad povpraševanja po delovni sili, v javnem sektorju pa enoodstotna rast. Plače bodo nominalno zrasle za 5,5 odstotka, pri čemer bo rast v javnem sektorju dosegla 8,7 odstotka zaradi plačne reforme, v zasebnem pa 4,6 odstotka.
Inflacija se bo letos prehodno zvišala na 2,5 odstotka, v letih 2026 in 2027 pa se bo gibala okrog dveh odstotkov, kar je po oceni monetarnih institucij optimalno. Višjo inflacijo bodo poganjale cene hrane, prenos rasti stroškov dela v cene in institucionalni dejavniki pri cenah elektrike.
Napoved Banke Slovenije je bolj pesimistična od ocen drugih institucij: Evropska komisija predvideva dvoodstotno rast, OECD 1,6-odstotno, vladni Umar pa ohranja napoved pri 2,1 odstotka.
Komentirajo lahko naročniki