Upad rodnosti za 25 odstotkov v zadnjih 15 letih ni le odraz pomanjkanja ekonomskih in drugih demografskih ukrepov, ampak krize vrednot. Mladim generacijam so pomembnejši kariera, udobje in svoboda kot ustvarjanje družine. Otroci so pogosto dojeti kot breme – zato se prostor za življenje prazni. Namesto otrok imajo mladi vse več psov, ki postajajo »čustveni nadomestek«, a praznine, ki jo pušča odsotnost otrok, ne morejo zapolniti. Moškega, ki pri ustvarjanju družine igra ključno vlogo, pa družba razglaša za toksičnega, kar vodi v umikanje moških v delo, alkohol in pornografijo, ter tako izginjajo iz družin in vzgoje otrok.
Novo generacijo sinov tako vzgajajo matere, vzgojiteljice, učiteljice in katehistinje, fantje pa tako ne dobijo zgleda očeta, moškega lika, ki bi jih učil ljubezni do žensk, vztrajnosti, sprejemanja izzivov in odgovornosti – da zrastejo v može, ki so nato lahko opora in varno zavetje bodoči ženi, zagotovijo varen dom in tako ustvarijo okoliščine za osnovanje družine z otroki. Vzgoja ni priprava na lagodno življenje, temveč na trdoto in odpoved. Ključno vprašanje pri vzgoji ni »Kaj boš po poklicu?«, ampak »Kakšen moški boš? Se boš znal odločiti za druge? Ljubiti, vztrajati, voditi?« In prav slednje je vloga očetov, ki je vse manj prisotna.
Čerin poudarja tudi duhovno dimenzijo očetovstva: oče daje identiteto. Ne z molkom ali avtoritarnostjo, temveč z zgledom, doslednostjo, ponižnostjo. Pravi moški zna voditi – tudi v veri. In šele takšen oče ustvari dom, ki je odprt za življenje. Rodnost je tako ogledalo notranje zrelosti moških in žensk. A moški ima ključno vlogo: ustvariti prostor, kjer se bo žena čutila ljubljeno in varno. Samo v takem okolju lahko spet zraste generacija, ki si bo želela – in upala – imeti otroke.
Komentirajo lahko naročniki