Deset let po rekordnem migracijskem valu leta 2015 je BBC objavil obsežen prispevek, v katerem se spominja dogajanja in analizira posledice. Avgusta 2015 je na grški otok Lezbos začelo prihajati na tisoče ljudi iz Sirije, Afganistana, Iraka in drugih držav. V nekaj mesecih je v EU vstopilo več kot milijon ljudi – največ po drugi svetovni vojni. Nemčija pa je kmalu postala glavni cilj njihove poti.
Že jeseni 2015 so evropske države začele zapirati meje in uveljavljati strožje ukrepe. Madžarska je postavila ograjo in močno omejila možnost zakonitega vstopa, zaradi česar jo EU danes kaznuje z milijonskimi globami. Kljub temu tok ljudi ni nikoli povsem prenehal – povprečno še vedno okoli 200.000 na leto. Konflikti, revščina in politična nestabilnost so vzroki, ki jih omejitve lahko upočasnijo, ne pa ustavijo. Hkrati se je krepil organizirani kriminal, trgovci z ljudmi pa so begunce izpostavljali smrtonosnim nevarnostim. Po podatkih ZN je v zadnjem desetletju na poti v Evropo umrlo več kot 32.000 ljudi.
V prispevku BBC posebej izpostavi spremembo ozračja v državah, ki so veljale za najbolj odprte, kot je Švedska. Leta 2015 so tam begunce sprejeli z navdušenjem, danes pa je politika pod vplivom skrajne desnice bistveno bolj restriktivna. Združevanje družin, pridobivanje stalnega prebivališča in azilne kvote so postali strožji, številni begunci pa poročajo o sovraštvu in rasizmu, ki jim otežujejo integracijo.
Na Lesbosu med oljčnimi nasadi stojijo grobovi tistih, ki Evrope niso nikoli dosegli – mnogi označeni kot »neznani«. Letos je število prihodov sicer manjše za približno petino, a BBC poudarja, da so globalne krize trajne in nepredvidljive. Zato bo migracija ostala del evropske prihodnosti, ne glede na ograje, politične dogovore in nove omejitve, s katerimi skušajo vlade nadzorovati tok ljudi.
Komentirajo lahko naročniki